STA novice / Gospodarstvo poziva k upoštevanju pripomb na protikoronski zakon (dopolnjeno)

"Zakon je za gospodarstvo in njegovo preživetje nujen, zato nam je vsem v interesu, da že ta prvi paket ukrepov vsebuje čim več pravih ukrepov, ki nam bodo omogočili, da to krizo prebrodimo," so danes, ko odbor DZ za finance obravnava predlog zakona, sporočili iz t. i. Gospodarskega kroga, v katerem so Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje Manager, Klub slovenskih podjetnikov (SBC), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Amcham Slovenija.

Zavedajo se časovne stiske, a kljub temu poslance pozivajo, naj resno vzamejo njihove predloge in jih upoštevajo. "Le tako se bomo izognili nekaterim pastem v predlogu zakona, ki povzročajo negotovost v podjetjih, zaradi česar bi bistveno več delavcev izgubilo službo, kot bi jo sicer, ali pa nekaterim podjetjem ne bodo ponudila podpore, ki bi jim omogočila, da ostanejo v delujočem stanju," so opozorili.

GZS je ločeno posredovala predloge dopolnil, ki so jih naslovili na DZ. Med drugim predlaga spremembo pogoja za upravičenost, tako da bi bili upravičeni vsi tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki ali dobiček iz poslovanja v letu 2020 upadli glede na leto 2019.

GZS predlaga tudi spremembo predvidene obveznosti delavca, da se mora v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem dni v tekočem mesecu, in ne do sedem zaporednih dni. Kot novost bi določili, da je delavec dolžan v času izrednih razmer izrabiti celoten preostali lanski letni dopust in eno tretjino letošnjega, če ga delodajalec k temu pozove. Določili bi tudi, da si je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza, dolžan v petih dneh od uveljavitve zakona organizirati prevoz na delo in z dela.

GZS bi tudi črtala člen, ki določa, da nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače. Krizni dodatek naj se določi tako, da ga bodo prejeli tisti delavci, ki so bili izpostavljeni posebnim obremenitvam ali nevarnostim, v višini do 200 evrov.

OZS pa je ločeno sporočila, da zakon ne bi smel siliti delodajalcev v to, da bodo poskušali doseči vsaj 20-odstotni upad prihodkov le zato, da bodo upravičeni do povračila nadomestila plače za delavce na čakanju. Tudi OZS se ne strinja s tem, da do pomoči ne bi bili upravičeni davčni dolžniki - predlagajo, da se določi nek znesek, ki ga lahko upravičenec dolguje, ali pa da se določi drug presečni datum.

Med drugim tudi predlagajo, da bi moral delodajalec, če delavcem ne bi izplačal neto nadomestila plače, če bi odredil nadurno delo ali ne bi obvestil zavoda za zaposlovanj o pozivu delavca na delo ali o prenehanju obstoja višje sile, vrniti le sredstva za delavce, pri katerih je kršitev nastala, in ne za vse delavce. Zavzemajo se za odpravo določila, da nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače, ampak naj vsak delavec prejme nadomestilo v višini 80 odstotkov osnove.

OZS tudi predlaga, da bi se omogočilo preklic prijav delavcev na zavod od 13. marca - nekatera podjetja so namreč zaradi negotovih razmer odpuščala, ob sedanjih ukrepih pa bi delavce obdržala. Podobno predlagajo za samostojne podjetnike, ki so prenehali opravljati dejavnost.

Predloge dopolnil so pripravili tudi v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Med drugim predlagajo, da se ukrepi iz zakona uporabljajo od 13. marca.

Tudi v ZDS bi sicer nekoliko spremenili pogoje za upravičenost do pomoči, in sicer bi črtali tistega, ki predvideva, da bi država pomagala podjetjem, ki v drugem polletju letošnjega leta ne bodo dosegli več kot 20-odstotne medletne rasti prihodkov.

Prav tako kot GZS jih je zmotilo tudi določilo, da se mora delavec v času čakanja na delo na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem zaporednih dni. Po njihovem predlogu bi se v zakon zapisalo le, da ima delavec obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo. Dodali pa bi še, da se mu lahko po potrebi znova odredi čakanje. Poleg tega menijo, da je sankcija trikratne višine prejetih sredstev za čakanje za delodajalca, ki krši obveznosti, previsoka. Namesto tega predlagajo vračilo prejetih sredstev.

V ZDS nasprotujejo tudi določbi, da morajo delodajalci, ki so koristili pomoč države, v primeru, da je od uveljavitve zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu, vrniti prejeta sredstva z obrestmi vred.

Izplačilo mesečnega kriznega dodatka delavcem bi moralo biti tudi po njihovem mnenju v domeni delodajalca. Z GZS jim je skupen še predlog glede ureditve odrejanja dopustov. Dodali pa bi še, da lahko delodajalec zaradi izjemnih razmer določi poznejši rok izplačila regresa in da ga lahko izplača v dveh delih.