Navigacija
Portal TFL

STA novice / Protikoronskemu zakonu načeloma izrazi podpore, a tudi opozorila (zbirno)

ponedeljek, 30.3.2020

Ljubljana, 30. marca (STA) - Predlog obsežnega interventnega zakona za blažitev posledic izbruha koronavirusa na prebivalstvo in gospodarstvo, ki ga je v nedeljo predstavila vlada in ga bo DZ obravnaval v sredo, je večinoma deležen pozitivnih odzivov. Ukrepi so potrebni, bi bilo treba pa določene stvari doreči, ocenjujejo med drugim v opoziciji, gospodarstvu in sindikatih.

Iz opozicije je bilo v glavnem slišati načelno podporo ukrepom, napovedali so konstruktivno držo pri vlaganju dopolnil.

V LMŠ so pozdravili vse ukrepe, ki gredo v gospodarsko in socialno smer ter bodo pomagali državljanom in gospodarstvu preživeti to turbulentno obdobje. Izrazili pa so "veliko zaskrbljenost" glede členov, ki se nanašajo na "nadzorstvene" ukrepe, kot je podeljevanje dodatnih pooblastil policiji. Napovedali so vložitev dopolnil, kakšnih konkretno, niso razkrili.

V SD so ocenili, da gre zakon z rešitvami v pomoč ljudem in gospodarstvu v pravo smer. Tudi oni so opozorili na "represivni del", ki bi lahko bil ustavno sporen. Če ta del ne bo umaknjen, so napovedali vložitev dopolnil.

Da je zakon potreben, se strinja tudi Levica, ocenjuje pa, da ima določene pomanjkljivosti. Na področju sociale ocenjujejo, da izpušča nekatere kategorije ljudi, prav tako se jim zdi nadomestilo za študente v višini 150 evrov prenizko, "kakšen evro več" bi želeli dati tudi upokojencem. Opozorili so, da v zakonu ob državnem subvencioniranju nadomestil plače ni zaveze glede ohranitve delovnih mest. Tudi oni nasprotujejo dodatnim pooblastilom policije in napovedujejo dopolnila.

V SAB so v večji meri zakonu naklonjeni. Ni bil pa upoštevan njihov poziv k parlamentarnemu nadzoru nad izvajanjem zakona, zato bodo vložili predlog dopolnila - za ta nadzor bi oblikovali posebno komisijo, ki bi jo sestavljali predstavniki opozicije in koalicije, lahko pa tudi civilne družbe.

V SNS so napovedali podporo zakonu. Nekaj "drobnarij" bi bilo treba popraviti, a menijo, da je to možno tudi po sprejetju zakona. Policijske določbe po njihovi oceni sledijo ukrepom nekaterih drugih držav.

Koalicija, ki se je s predlogom seznanila na srečanju v Ljubljani, je predlagane ukrepe pozdravila. V SDS bodo stališče predstavili na torkovi seji odbora DZ za finance in na izredni seji DZ v sredo.

V SMC so ocenili, da v zakonu ne manjka nič ključnega, da pa je vprašanj ogromno in da vseh tudi prihodnji zakoni verjetno ne bodo mogli nasloviti. Kot odprto vprašanje so izpostavili določbe o dodatnih policijskih pooblastilih, glede katerih pričakujejo še usklajevanja.

V NSi so bili zadovoljni, da so bili upoštevani praktično vsi njihovi predlogi. Pričakujejo sicer, da se bo predlog v DZ še spremenil - sledili bodo priporočilom zakonodajno-pravne službe in prisluhnili vsem "racionalnim" dopolnilom opozicije.

V DeSUS so pred srečanjem izpostavili, da je najpomembneje, da so ukrepi namenjeni zlasti vzdrževanju plačilne sposobnosti državljanov in podjetij, in jih ocenili kot pravilne.

Predstavniki gospodarstva so ukrepe iz predloga zakona načeloma pozdravili, pri tem pa opozorili tudi na nekaj nedorečenosti. V nadaljnjih korakih predlagajo dodatne ukrepe za zagotovitev likvidnosti.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so bili zadovoljni, da vlada v prvem paketu ukrepov ni pozabila na mala in mikro podjetja ter na samozaposlene. V naslednjem koraku predlagajo med drugim zmanjšanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, znižanje komunalnih prispevkov in subvencioniranje najemnin za poslovne prostore.

V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) so menili, da vladni ukrepi omogočajo preživetje podjetij v najtežjem obdobju epidemije in hkrati ohranitev delovnih mest, razbremenjujejo podjetja in ohranjajo socialno varnost. Izpostavili so, da je treba za ohranitev vitalnosti podjetij posebno pozornost nameniti panogam, ki bodo na daljši rok najbolj prizadete - turizmu s celotno dobaviteljsko verigo, vrsti storitvenih panog, delom logistike, delom proizvodnih panog, tehnični trgovini, projektiranju in gradbeništvu zaradi pričakovanega upada investicij.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ocenila, da je zakonski predlog pomemben za prebivalstvo in gospodarstvo, saj je namenjen pretežno socialnim vsebinam in ohranjanju delovnih mest. Vnaša pa nekaj zmede, je ugotovila, in sicer glede kriznega dodatka v višini 200 evrov za zaposlene, ki delajo in katerih zadnje izplačane mesečne plače niso presegle trikratnika minimalne plače. GZS meni, da je treba pri tem upoštevati ogroženost in preobremenjenost posameznikov, ki delajo, kajti niso vsi enako izpostavljeni ali enako obremenjeni. Treba bi bilo tudi razrešiti vprašanje starega oziroma sorazmernega dopusta in to uskladiti s čakanjem na delo, pravijo v zbornici, zavzemajo se tudi za jasnejše kriterije glede upravičenosti do državnih sredstev.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so menili, da zakonski predlog vsebuje vrsto ukrepov, ki gredo v pravo smer in bodo zajezili največji val odpuščanj. Pogrešajo pa med drugim ureditev statusa za tiste, ki jim je zaradi epidemije delovno razmerje prenehalo že pred potrditvijo zakona, za tiste, ki so že na zavodu za zaposlovanje in ne bodo več prejemali nadomestila za brezposelnost, ter tiste, ki so se strinjali s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja. Izpostavili so tudi študente, zaposlene prek avtorskih in honorarnih pogodb, popoldanske samostojne podjetnike ter tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic. Vlada sicer za vse redne študente predlaga izplačilo kriznega dodatka v višini 150 evrov.

V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 prav tako ukrepe pozdravljajo, pozivajo pa k dopolnitvam. Prepričani so namreč, da bi morali dodatek za delo v rizičnih razmerah prejeti vsi javni uslužbenci, ki delajo v trenutnih razmerah. Pridružili so se tudi opozorilom, da inšpektorat za delo zaradi kadrovske podhranjenosti ne bo mogel nadzirati spoštovanja novih določb.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) veliko večino ukrepov podpira, opozarja pa, da hitro ukrepanje, ki ga zahtevajo razmere, ne bi smelo upravičevati opuščanja temeljnih demokratičnih postopkov. Tako se ne strinjajo s "popolno opustitvijo socialnega dialoga in usklajevanja zakonov, o katerih bi sicer morala biti opravljena razprava na Ekonomsko-socialnem svetu". Izpostavili so tudi poseg v pravice zaposlenih, denimo premestitev javnega uslužbenca brez njegovega soglasja, zaposlovanje najvišjih uradnikov za določen čas brez izpeljanih razpisov in določanje ogromnega števila nadur brez ustrezno zagotovljenega sorazmernega časa za počitek.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so zadovoljni, ker jim je vlada le namenila nekaj pomoči. A s predlogom za enkratno nadomestilo v višini 150 evrov za redne študente s stalnim prebivališčem v Sloveniji kriza študentov ne bo rešena, menijo. Znesek je za kritje stroškov namreč prenizek, poleg tega gre za enkratni, in ne mesečni krizni dodatek. Za skoraj 50 odstotkov študentov so namreč prihodki od dela glavni vir prihodka, so izpostavili. Predlog je izpustil izredne študente, ki imajo še višje stroške študija, hkrati pa niso nujno v delovnem razmerju, prav tako so izpuščeni študenti brez stalnega prebivališča v Sloveniji, ter dijaki in udeleženci izobraževanja odraslih, ugotavljajo v ŠOS.

Predlog zakona, ki je v DZ vložen za obravnavo po nujnem postopku, bo v torek obravnaval odbor DZ za finance, DZ pa ga bo sprejemal na nujni seji v sredo.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window