STA novice / ESČP zavrnilo pritožbo Romov zaradi dostopa do pitne vode, njihovi zagovorniki napovedujejo pritožbo (zbirno)

ESČP je obravnavalo pritožbi 14-članske romske družine iz Dobruške vasi v Občini Škocjan ter dveh Romov, očeta in sina, iz Goriče vasi pri Ribnici. Dve romski družini sta v pritožbi pred ESČP zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz 3. člena konvencije, kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena ter kršitve prepovedi diskriminacije iz 14. člena konvencije. V nelegalnih romskih naseljih namreč nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot so pitna voda in sanitarije.

V sodbi je sodišče odločilo, da država ni kršila 8. člena konvencije, 14. člena v povezavi z 8. členom in ne 3. člena v povezavi s 14. členom konvencije. Sodišče je o zatrjevanih kršitvah odločilo soglasno, le pri vprašanju kršenja 8. člena konvencije so sodniki odločitev izglasovali s petimi glasovi za in dvema proti.

Sodniki so ocenili, da so bili ukrepi Slovenije za zagotovitev pitne vode v dveh romskih naseljih zadostni. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva, so zapisali v sodbi. Poleg tega bi pritožniki s socialnimi transferji, ki jih prejemajo od države, lahko sami pripomogli k urejanju dostopa do pitne vode, so še ocenili.

Kot je namreč ugotovilo sodišče, so občinski organi v obeh primerih sprejeli nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi bi Romom zagotovili dostop do varne pitne vode. Vseh ukrepov, s katerimi bi uredili sanitarije, sicer niso zagotovili, "vendar je bilo pomanjkanje javnih kanalizacijskih sistemov značilno za številne dele Slovenije", so zapisali.

"Čeprav je ukrepe Slovenije mogoče obravnavati kot začasno in ne trajno rešitev, je sodišče ugotovilo, da so sprejeti pozitivni ukrepi Romom omogočili dostop do pitne vode. Ker ni bilo nobenega dokaza, ki bi temu nasprotoval, je sodišče tudi ugotovilo, da so pristojni organi ukrepe sprejeli v dobri veri," so zapisali sodniki. Slednji tako menijo, da je Slovenija izpolnila zahteve iz konvencije.

Romska skupnost ter njeni podporniki iz Amnesty International Slovenije (AIS) so zelo razočarani nad sodbo. Prepričani so, da sodišče ni upoštevalo vseh dejstev o razmerah v romskih naseljih. Napovedujejo pritožbo in pričakujejo drugačno razsodbo velikega senata ESČP.

Razočarana je tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je romski družini zastopala na sodišču. Ocenila je, da je sodba zelo sterilna in zanemarja kontekst zgodovinske diskriminacije romske skupnosti kot ranljive skupine.

Direktorica AIS Nataša Posel pa je poudarila, da so pridobili številna dokazila o škodljivih vplivih na zdravje prebivalcev, ki živijo brez vode in elektrike. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je namreč smrtnost romskih otrok v teh naseljih precej višja kot med neromskim prebivalstvom: do prvega leta starosti je štirikrat višja, med prvim in četrtim letom pa kar sedemkrat. Postregla je tudi s podatkom, da je povprečna življenjska doba Romov kar za 22 let nižja kot med neromskim prebivalstvom.

Nad sodbo je razočaran tudi eden od pritožnikov, Branko Hudorovič iz romskega naselja Goriča vas. Povedal je, da je v njihovem naselju 25 šoloobveznih otrok, za katere je zelo težko zagotoviti higieno, čeprav se starši zelo trudijo.

Oglasil se je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki upa, da kljub sodbi ESČP še ni konec prizadevanj, da bi se vsem prebivalcem Slovenije omogočalo življenje v dostojnih bivanjskih razmerah. Po mnenju varuha se ne bi smelo dogajati, da leta 2020 v Sloveniji nekateri ljudje še vedno (pre)težko dostopajo do pitne vode. Svetina se sprašuje, ali smo pred štirimi leti, ko smo v ustavo zapisali, da ima vsak pravico dostopa do pitne vode, to naredili s figo v žepu.

Po mnenju zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika pa so bila merila, na katera se je pri odločanju naslonilo ESČP, "izjemno nizka". Ne glede na vsebino sodbe pa mor država po njegovem mnenju izpolniti zavezo o dostopu do pitne vode za vse. To je država po njegovem mnenju dolžna storiti tudi zaradi opozoril komisarja za človekove pravice pri SE in posebnega poročevalca ZN za vprašanje manjšin, ki sta oba Sloveniji priporočila ukrepanje pri zaščiti pravic Romov.

Bolj zadovoljni so na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so poudarili, da je ESČP Sloveniji priznalo, da so oblasti pozitivno ukrepale glede urejanja problematike dostopa do pitne vode v romskih naseljih ter da so želele pomagati pritožnikom, da bi dobili ustrezen dostop do pitne vode. Zatrdili so, da imajo v Sloveniji vsi prebivalci pod enakimi pogoji urejeno oskrbovanje s pitno vodo in dostop do sanitarij, ne glede na osebne okoliščine.

V državnem odvetništvu, ki je zastopalo Slovenijo v tem primeru, pa so zadovoljni, da je ESČP sledilo njihovim ugovorom in da je skoraj vse odločitve sprejelo soglasno. Pojasnili pa so, da primera ne morejo nadalje komentirati, glede na to, da je napovedana vložitev zahteve za vnovično obravnavo pred velikim senatom ESČP.