STA novice / V SDH glede vzpostavitve turističnega holdinga čakajo na odločitve AVK

V SDH sicer podrobnosti o trenutnih postopkih za vzpostavitev novega krovnega upravljalca državnih turističnih naložb ne morejo dati, saj posli še niso zaključeni, večinoma pa gre za cenovno občutljive informacije, ki lahko škodijo uresničitvi transakcij in s tem javnemu interesu.

SDH je trenutno v postopku pridobivanja soglasja varuha konkurence glede koncentracije v primeru lani sklenjenega nakupa 20,9-odstotnega lastniškega deleža Nove KBM v družbi Terme Olimia, ki upravlja s turistično-zdraviliškim kompleksom v Podčetrtku in s Termami Tuhelj tik čez mejo na Hrvaškem.

Naslednje odločanje AVK bo sledilo po izvedbi posla o nakupu lastniškega deleža sklada York v družbi Sava, ki je lastnica dveh pomembnih stebrov nastajajočega turističnega holdinga, družb Sava Turizem in Hoteli Bernardin, ter Yorkovih terjatev do Save. Po neuradnih informacijah je dogovor o tem že sklenjen, izpolnjeni pa morajo biti še nekateri odložni pogoji.

Kot je slišati, je SDH tudi v konkurenci za nakup turistične družbe Unitur - ta upravlja s Termami Zreče in kompleksom na Rogli. Pod Slovenski turistični holding (STH), kakor naj bi se imenoval novi upravljalec, bodo v sklopu treh hčerinskih družb - Alpski turizem, Obalni turizem in Termalni turizem - poleg omenjenih združili še družbe Istrabenz Turizem in Thermana (obe sta že na posebni namenski družbi, ki jo je ustanovila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB)), Adria Ankaran in Hit Alpinea, turistično vejo novogoriškega Hita.

Na koncu bo tudi za dokončno vzpostavitev STH, ki naj bi sicer upravljal z nekaj manj kot četrtino vseh turističnih zmogljivosti v državi, potrebno soglasje AVK. V SDH se zavedajo, da bo odločitev verjetno kompleksna, a vseeno načrtujejo, da bi STH vzpostavili že letos.

Od AVK si pri odločanju želijo, da ubere čim širši in čim bolj dolgoročen pristop. Kot poudarjajo, cilj celotne operacije ni dodatno podržavljenje pomembnega dela turizma, ampak preprečitev razprodaje lastniško razdrobljenih in še vedno finančno občutljivih podjetij ter njihova konsolidacija in prestrukturiranje s ciljem končne privatizacije in razvoja tako turističnih zmogljivosti kot destinacij v skladu z državno strategijo.

STH bo sicer po izvedbi vseh postopkov nastal kot nadgradnja omenjene namenske družbe, ki jo je ustanovila DUTB. Neuradno je slišati, da bo imel obliko delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja.

Pri sprejemanju letnega načrta upravljanja državnih naložb, v okvir katerega sodi tudi segment upravljanja turističnih naložb, je bil po medijskem poročanju kamen spotike upravljanje STH, pri čemer naj bi šlo predvsem za bitko med SDH in DUTB.

Zdaj naj bi bila po neuradnih informacijah struktura takšna, da bodo pri upravljanju udeleženi vsi državni lastniki - poleg SDH in DUTB še Kapitalska družba in DSU - pri čemer pa bi bila največja vloga SDH, ki bo imel tudi največji lastniški delež.

V naslednji fazi, predvidoma že v prvem letu po vzpostavitvi, naj bi v lastništvo STH vstopil finančni ali strateški lastnik, pri čemer si država želi nekoga, ki bi prinesel tudi ustrezna znanja.

V zadnjih mesecih je bilo s tem v zvezi slišati o interesu Evropske banke za obnovo in razvoj, interes pa naj bi kazali tudi drugi tuji in domači vlagatelji. Novi lastnik ali lastniki naj bi prek dokapitalizacije lahko pridobili največ 49 odstotkov lastništva STH, pri čemer naj bi bil obseg in način vstopa odvisen od rezultatov konsolidacije portfelja.

Sveži kapital bi družbam v portfelju omogočil tudi sprostitev investicijskega potenciala, saj kar nekaj teh podjetij v zadnjih letih ni vlagalo dovolj v vzdrževanje in novo ponudbo.

V naslednji fazi sledi poslovno prestrukturiranje družb in izkoriščanje sinergij, pri čemer je možna tudi izločitev nepremičnin, s čimer bi v njihovo lastništvo privabili institucionalne vlagatelje, ki iščejo razmeroma varne in stabilne donose.

Želja SDH naj bi po neuradnih informacijah bila, da se v 10 letih prihodki teh podjetij povečajo za vsaj okoli polovico, občutno naj bi se izboljšala njihova dobičkonosnost in okrepila investicijska dejavnost, znižala pa zadolženost podjetij.

Na koncu naj bi v posamezne hčerinske družbe STH spustili zasebni kapital do višine 70 odstotkov lastništva, 30 odstotkov pa bi ostalo v lasti državnega upravljalca. Kakšna pa bo končna lastniška podoba krovne družbe STH, bo verjetno odvisno tudi od prihodnjih sprememb strategije upravljanja kapitalskih naložb.