STA novice / Občine v TNP za spremenjen način financiranja in več sredstev

Bivši bohinjski župan in aktualni državnozborski poslanec iz SAB Franc Kramar je skupaj s še štirimi poslanci v Državni zbor vložil predlog spremembe zakona o TNP, ki na novo definira način dodeljevanja sredstev iz državnega proračuna občinam v parku in predvideva, da se tem občinam dodatno nameni 0,2 odstotka dohodnine, kar bi v letošnjem letu znašalo okoli 3,8 milijona evrov.

Zakon o TNP sedaj v 11. členu določa način dodeljevanja spodbud in financiranja projektov ter investicij na območju TNP tako, da parkovni lokalni skupnosti pripada 80 odstotkov vrednosti investicije. V desetih letih od uveljavitve zakona se ta zakonska določba ni nikoli realizirala. Letos prvič naj bi parkovne občine za sofinanciranje projektov dobile sredstva, in sicer v skupni višini milijon evrov.

Kot je prepričan Kramar, je 11. člen zakona neučinkovit, saj ni mogoče predvideti višine v državnem proračunu za prihodnja obdobja. Ni namreč mogoče predvideti realizacije projektov na območju lokalnih skupnosti v parku. Fiksno določen znesek, razdeljen med parkovne skupnosti, pa v bistvu pomeni kršitev omenjenega člena, saj projekti in investicije ne bi bili sofinancirani v višini 80 odstotkov.

Glede na to je treba po Kramarjevem mnenju način financiranja parkovnih lokalnih skupnosti določiti po vzoru zakona o glavnem mestu, saj gre za narodni park, ki je ključnega in izjemnega pomena za državo. Zlasti je pomemben za ohranjanje naravnih vrednot na območju parka, kar so v veliki meri dolžne poskrbeti prav parkovne lokalne skupnosti. To pa zanje predstavlja precej visoke izdatke, obenem pa varovano območje občina in prebivalcem prinaša tudi omejitve.

Po predlogu bi se 11. člen zakona o TNP spremenil tako, da bi se za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku dodelila 0,2 odstotka vsakoletne dohodnine. Gre za precej manjši znesek kot pripada Ljubljani po zakonu o glavnem mestu, ki glavnemu mestu letno dodeljuje od 0,6 do 0,8 odstotka dohodnine.

Znesek bi porazdeli po občinah glede na predhodno usklajeno delitev, ki temelji na površini, številu prebivalcev in številu zgradb posamezne občine znotraj TNP. Velikost območja in število prebivalcev namreč kažeta stroške občin z vidika izvajanja razvojnih usmeritev v parku. Bohinju bi tako pripadalo približno 32 odstotkov sredstev, Bovcu 24, Tolminu in Kranjski Gori po 13, Gorjam 12, Kobaridu pet, Bledu dober odstotek, Jesenicam pa pol odstotka.

Kot pravi Kramar, se je spremembi zakona v prejšnji sestavi vlade obetala podpora. "Nastal pa je manjši problem, ker je vlada odstopila in bo prišla druga, ampak tudi glede na zagotovila sedanjih opozicijskih in bodočih koalicijskih partnerjev, bi ta sprememba lahko šla skozi," je dejal Kramar, ki je prepričan, da bi bil lahko tako zakon sprejet kljub menjavi vlade.

Kramar je ocenil, da bi po takšni zakonski spremembi prebivalci park končni videli kot prednost in ne kot coklo v razvoju. Spomnil je, da občine veliko vlagajo v TNP. V Bohinju so se tako v minulih letih denimo posebej osredotočili na umirjanje prometa, veliko pa so vložili tudi v infrastrukturo na območju parka.

Bohinju bi po tej zakonski spremembi letno pripadalo okoli 1,2 milijona evrov. Kot je napovedal bohinjski župan Jože Sodja, bi verjetno ta denar vložili v naselja v parku, tako kot sedaj zagotovljena sredstva. Nekateri občinski svetniki pa so ocenili, da bi morali ob porazdelitvi sredstev odpreti tudi vprašanje odškodnin za tiste, ki živijo in delajo znotraj parka.