STA novice / Evropski parlament zaradi novega koronavirusa izjemoma v Bruslju, med drugim tudi o migrantski krizi (ozadje)

Predsednik parlamenta David Sassoli se je za preselitev zasedanja v Bruselj odločil na podlagi priporočil zdravstvene službe parlamenta v zvezi z epidemijo novega koronavirusa. Kot je pojasnil, bi potovanje v Strasbourg predstavljajo znatno večje tveganje za poslance, osebje parlamenta in tudi za lokalno prebivalstvo. Že ta teden je parlament zaradi novega virusa prepovedal vstop obiskovalcem ter odpovedal številne dogodke.

O izbruhu novega koronavirusa, ki se hitro širi po Evropi in svetu, ter odzivu Evropske unije nanj, bodo evroposlanci razpravljali v torek. Zadnji dan zasedanja, v četrtek, pa bodo glasovali o resoluciji v zvezi s tem. Parlament bo ocenil razmere ter uskladil prizadevanja držav za zaustavitev širjenja virusa in omilitev njegovih posledic. Poslanci bodo razpravljali tudi o tem, kako najustrezneje pomagati državam, ki jih je prizadel izbruh.

Evropska komisija je za boj proti novemu virusu ustanovila posebno skupino, zadolženo za usklajevanje z državami članicami pri izmenjavi informacij in ocen potreb, da bi zagotovili usklajen odziv na ravni EU.

Marčno plenarno zasedanje se bo sicer začelo v ponedeljek popoldne z razpravo o podnebnem zakonu, ki ga je ta teden predlagala Evropska komisija in bo pravno zapečatil politično zavezo, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina.

Slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS) je v petek na brifingu pred zasedanjem slovenskim novinarjem povedala, da v Evropski ljudski stranki (EPP) podpirajo podnebne cilje, a želijo, da se najprej ovrednoti vpliv predvidenih ukrepov. Ljudmila Novak (EPP/NSi) je ocenila, da so koraki previdni ter da predsednica komisije Ursula von der Leyen želi pripraviti gospodarstvo na doseganje ciljev. Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) je kot ključna izziva glede podnebnega zakona izpostavil časovni okvir in finančna sredstva, dodaten izziv bi po njegovem mnenju lahko bila tudi epidemija novega koronavirusa, za katero še ni znano, kako bo vplivala na evropsko gospodarstvo.

V sredo dopoldne je na dnevnem redu razprava o dogajanju na grško-turški meji po odločitvi Turčije, da ne bo več zadrževala migrantov in beguncev, ki želijo v EU, kar je počela od leta 2016 v zameno za finančno pomoč unije. EU je Grčiji že obljubila finančno pomoč in pomoč uradnikov Frontexa, da bo lažje kos razmeram.

Tomčeva, Novakova, Grošelj, Tanja Fajon (S&D/SD) in Irena Joveva (Renew/LMŠ) se strinjajo, da se je unija tokrat v nasprotju s prejšnjo migrantsko krizo leta 2015 odzvala hitro ter da turški predsednik Recep Tayyip Erdogan izsiljuje unijo. Fajonova je pri tem opozorila na po njenem mnenju zaskrbljujočo uporabo solzivca proti migrantom ter streljanje na meji in grški enomesečni suspenz prošenj za azil brez pravne podlage.

Joveva je menila, da je pri odpiranju meja unije za migrante in begunce treba spoštovati človekove pravice, Novakova pa, da je treba humano poskrbeti za ljudi. Fajonova je izpostavila poziv svoje skupine socialistov in demokratov (S&D) k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za otroke brez spremstva.

V Bruslju bo na pobudo S&D v sredo zvečer tudi razprava o očitkih Madžarski glede vmešavanja v medije v Sloveniji in Severni Makedoniji. Evropska komisija bo o tem imela izjavo. Vprašanje so na komisijo 21. februarja v imenu S&D poleg Fajonove naslovili še Nizozemka Kati Piri, Hrvat Tonino Picula in Avstrijec Andreas Schieder.

Vprašanje se nanaša na nedavno poročanje slovenskega spletnega portala necenzurirano.si, da je madžarski politični vrh v zadnjih letih prek ene od slovenskih bank in pomagačev v Sloveniji vodil obsežno mednarodno politično-obveščevalno-medijsko operacijo v Severni Makedoniji. Njen cilj je po navedbah portala rušenje tamkajšnje vlade in dogovora, ki bi to državo pripeljal v zvezo Nato. V operaciji imajo ključno vlogo madžarski lastniki medijev iz kroga SDS, ki so jih v tem času financirala podjetja iz najožjega kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana, je poročal portal.

Tomčeva je v petek izrazila upanje, da bo razprava splošna in da bo osvetlila tudi financiranje drugih medijev v Sloveniji in drugod.

Evropski parlament bo sicer ta teden razpravljal še o neuspelih pogajanjih voditeljev EU o skupnem stališču glede dolgoročnega proračuna unije ter o pripravah na prihodnji vrh EU, ki bo 26. in 27. marca v Bruslju. Obe razpravi sta predvideni v sredo.