Navigacija
Portal TFL

STA novice / V Sloveniji evropska sredstva za zeleni prehod predvidena za zasavsko in savinjsko regijo

sreda, 26.2.2020

Bruselj, 26. februarja (STA) - Evropska komisija je danes v Bruslju predlagala seznam regij v članicah EU, ki so po njeni oceni upravičene do sredstev iz evropskega sklada za pravičen zeleni prehod. Med sto predlaganimi upravičenkami sta tudi dve slovenski regiji: savinjska in zasavska.

"To so regije EU, ki so bodisi močno odvisne od premoga bodisi beležijo največ ogljikovih izpustov ter po naši oceni najbolj potrebujejo podporo iz sklada za pravičen prehod," je tvitnila evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira.

Med predlaganimi upravičenkami so tako regije iz revnih kot iz bogatih članic, na primer italijanska regija Taranto, danska Severna Jutlandija in grška Zahodna Makedonija. Komisija je za pridobitev podpore iz sklada predlagala sto od skupno 1200 statističnih regij v EU.

V Sloveniji je komisija za upravičenki do sredstev iz sklada pričakovano predlagala zasavsko in savinjsko regijo.

V Bruslju so že pred časom za STA neuradno pojasnili, da sta savinjsko-šaleško in zasavsko območje del platforme za premogovniške regije v tranziciji, ki obstaja od decembra 2017, kar pa da jima ne odpira avtomatsko dostopa do sklada za pravičen prehod. Izpostavili so, da bo slovenska vlada odločila, ali sta ti območji tisti, ki ju tranzicija najbolj prizadene.

Slovenske oblasti morajo sedaj pripraviti načrt, v katerem morajo opredeliti tako ozemlje, ki bo upravičeno do sredstev iz sklada, kot način porabe sredstev.

Denar iz sklada bo namenjen zlasti prezaposlovanju delavcev v teh regijah in ustvarjanju novih delovnih mest. Prednost pri pridobivanju teh sredstev imajo tako regije z močno industrijsko zgodovino in močnim rudarstvom.

Sklad za pravičen prehod je prvi steber mehanizma za pravičen prehod, ki je del naložbenega načrta za socialno pravično uresničitev cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Zanj je predvidenih 7,5 milijarde evrov svežega denarja iz evropskega proračuna.

Od 7,5 milijarde evrov svežega denarja je komisija Sloveniji namenila 92 milijonov evrov. Največ, dve milijardi sta predvideni za Poljsko, sledi Nemčija z 877 milijoni evrov.

Ob upoštevanju kohezijskih sredstev, ki naj bi jih ta svež denar aktiviral, je celotna ocena financiranja za Slovenijo v okviru tega prvega stebra 327 milijonov evrov, za celotno EU pa 31 milijard evrov.

Ob upoštevanju še drugega in tretjega stebra mehanizma za pravičen prehod, torej sredstev iz programa InvestEU in Evropske investicijske banke (EIB), pa je bruseljska okvirna ocena naložbenega potenciala za Slovenijo 1,2 milijarde evrov, za celotno EU pa 105 milijard evrov.

Komisijin predlog je del poročil o gospodarskih razmerah v članicah EU, ki so del zimskega gospodarskega svežnja. Ta pa je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window