Navigacija
Portal TFL

STA novice / Resolucija o normativni dejavnosti dobra, a ji praksa marsikdaj ne sledi

sreda, 26.2.2020

Ljubljana, 26. februarja (STA) - Center nevladnih organizacij Slovenije (Cnvos) je pred desetimi leti zagnal števec kršitev resolucije o normativni dejavnosti, ki jo je istega leta sprejel DZ. Danes so o vključevanju javnosti v pripravo predpisov organizirali okroglo mizo, na kateri so ugotavljali, da je resolucija dobra, a ji praksa marsikdaj ne sledi.

S podatki, ki kažejo, da je tudi odhajajoča vlada Marjana Šarca pri kar 60 odstotkih predpisov delno ali popolnoma izključila javnost iz javne razprave, so želeli izzvati ministra za javno upravo Rudija Medveda, a je udeležbo odpovedal. Po navedbah urednika na Radiu Slovenija Aleša Kocjana, ki je povezoval okroglo mizo, največji obseg kršitev, krepko čez 70 odstotkov, beleži ministrstvo za zunanje zadeve, sledijo resorji obrambe, pravosodja in izobraževanja. A Šarčeva vlada ni izjema, podobno statistiko beležijo zadnje tri vlade.

Kot je menila Polonca Kovač z ljubljanske Fakultete za upravo, je resolucija o normativni dejavnosti dober dokument, a je "žal mrtva črka na papirju", česar po njenih navedbah ne ugotavlja le Cnvos, ampak tudi drugi, med njimi OECD. Pri tem sama kot enega glavnih problemov izpostavlja, da tudi tista ministrstva, ki dajo nek osnutek ali predlog zakona v javno razpravo, to delajo "nekako fasadno", da torej formalno izpolnijo obvezo javne razprave.

Da se glas aktivnih državljanov, nosilcev interesne dejavnosti ali čiste stroke sliši, namreč po njenih besedah pomeni, da se to, kar so povedali, bodisi argumentirano zavrne bodisi sprejme. Pri tem pa po njenih besedah ni krivda zgolj na ministrstvih, ampak smo v Sloveniji dokaj pasivni, sploh na ravni posameznega aktivnega državljana.

Direktor Cnvos Goran Forbici je razočaran tudi zaradi pasivnosti akademske sfere, stroke s fakultet, pri čemer je na vladi in ministrstvih, da jih znajo izzvati, angažirati. Je pa prepričan, da če z vključevanjem mislimo resno, bi moralo potekati v zgodnji fazi, ko se ugotavlja, ali je nekaj sploh problem in, če je, kako ga rešiti.

Po besedah predsednika konfederacije Pergam Jakoba Počivavška imajo morda socialni partnerji neko prednost, saj se vsaj del predpisov obravnava v okviru Ekonomsko socialnega sveta (ESS), a je marsikaj šlo mimo ESS. Ob tem je poudaril, da morajo biti podlage za javno razpravo pripravljene kakovostno, z vsemi obrazložitvami, analizami, primerjalno-pravnimi pregledi, da sploh omogočajo soočanje argumentov, a včasih to ni tako.

Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković pa je opozoril, da je socialni dialog po eni strani interesni, po drugi mora biti tudi strokovni, česar pogosto ne ločujemo pravilno. "Stroka mora biti upoštevana v dialogu, sicer imamo invalidno demokracijo," je dejal. Je pa glede javne razprave poudaril tudi, da mora biti dobro razmerje med vključevanjem in učinkovitostjo. Kot je ugotavljal, pa smo v Sloveniji "sposobni zbanalizirati javno razpravo, manjka nam zdravega razuma".

Kovačeva je sicer opozorila tudi na prenormiranost. Po njenih navedbah je v Sloveniji v veljavi 860 zakonov in prek 20.000 izvedbenih predpisov. "Morda niti ni glavni problem manko sodelovanja javnosti pri vseh teh predpisih, ampak za začetek vprašanje, ali so ti predpisi potrebni, ker so med sabo neredko neusklajeni," je dejala. Forbici pa je dodal, da ga še bolj kot prenomiranost skrbi relativno hitro spreminjanje predpisov.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window