STA novice / Odbor DZ za finance za celovito analizo učinkov privatizacije

Luka Mesec je v imenu Levice uvodoma izpostavil, da privatizacija tudi po letu 2014 prinaša osiromašenje periferije v obliki izgube delovnih mest in dostopa do storitev.

Spomnil je na prodajo Nove KBM, NLB in Abanke, ki bo imela v primeru Nove KBM za posledico selitev sedeža iz Maribora v Ljubljano, v primeru vseh bank pa zapiranje poslovalnic. Kot zloglasen primer je poleg letalskega prevoznika Adria Airways, ki se je po prodaji znašel v stečaju, omenil proizvajalca bele tehnike Gorenje, katerega novi lastnik prav tako odpušča in se je odločil režijski del prestaviti v Ljubljano, tako da bodo v Velenju ostala le slabša delovna mesta.

To ima za posledico "izjemne razlike" med slovenskimi statističnimi regijami; razlika med najbolj in najmanj razvito tako glede na bruto domači proizvod znaša kar 88,7 odstotne točke, je nanizal Mesec.

Skladno s tem so se v Levici zavzeli, da vlada pripravi celovito evalvacijo učinkov privatizacije v zadnjih desetih letih in sanacijske ukrepe.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Alojz Stana je opozoril, da bi bila takšna evalvacija vprašljiva, posebej zato, ker ni mogoče vzpostaviti modela, s katerim bi preverili, kaj bi se zgodilo, če podjetja ne bi bila prodana.

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar je spomnila, da privatizirane družbe niso bile uspešne. Glede Gorenja je posebej izpostavila, da bi bilo še prehitro oceniti, da gre za slabo privatizacijo, saj da se v naslednjih korakih od novega lastnika, kitajskega Hisensa, med drugim pričakuje prenos uspešnih poslovnih praks ter poudarek na razvoju in raziskavah.

Franc Kramar (SAB) je v okviru poslanske razprave menil, da so se na to temo zbrali 29 let prepozno, saj da se je vse začelo leta 1991. Propadla so številna dobra podjetja, je bil kritičen. Analizam je sicer naklonjen, "dejstvo pa je, da so vozovi šli in da se to ne bo več popravilo". Ob tem je ponovil, da je država Adrio prodala nemškemu skladu 4K Invest brez pravega kapitala. "To je ena največjih lumparij te države v zadnjih letih," je prepričan. Za slabe prodajne odločitve je okrivil politike.

Jože Lenart (LMŠ) se je strinjal, da so bile v preteklosti na področju privatizacije storjene velike napake, in sicer zato, ker država ni imela prave analize. Sam je zato naklonjen strategiji, a bo ta, če bomo Slovenci preveč emocionalni, neustrezna, je posvaril. Delovno-intenzivne panoge nimajo prave prihodnosti, je menil. V Gorenju je denimo dodana vrednost na zaposlenega 32.000 evrov, v Sloveniji v povprečju pa 45.000 evrov, je spomnil. Strateški partner je bil zato v primeru tega podjetja po njegovem mnenju neizogiben.

Mateja Udovč (SMC) je medtem ocenila, da vse odločitve glede prodaj verjetno res niso bile bile najboljše, povečini pa so bili ukrepi vendarle pravilno usmerjeni, saj so nas "v relativno kratkem času pripeljali iz krize".

Poslanci so ob koncu seje sprejeli sklep odbora, s katerim vladi priporočajo, da Slovenskemu državnemu holdingu in Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj naroči pripravo celovite evalvacije učinkov privatizacije vseh podjetij in bank, ki so v zadnjih desetih letih iz (ne)posrednega lastništva države prešle v večinsko zasebno lastništvo, ta pa naj se med drugim osredotoči na zaposlenost in investicije ter dostop prebivalstva do osnovnih storitev. Hkrati so se zavzeli za pripravo ukrepov za sanacijo najbolj škodljivih učinkov privatizacije in ukrepov, ki bodo preprečili nadaljnjo škodljivo privatizacijo.