Navigacija
Portal TFL

STA novice / Deljenja mnenja glede možnosti uporabe sodbe ESČP o vračanju migrantov v nacionalne zakonodaje (tema)

petek, 21.2.2020

Ljubljana, 21. februarja (STA) - Po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o skupinskem vračanju maroških migrantov iz Španije je predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pozval vlado, naj spremeni zakon o tujcih in ponovno uzakoni možnost hitrega vračanja migrantov. A mnenja, ali se lahko to sodbo uporablja tudi za primere v drugih članicah EU, so deljena.

Kot navaja Jelinčič v svoji pobudi, bi bila takšna sprememba zakona skladna z odločitvijo sodbe ESČP. Ta je ugotovila, da Španija ni kršila konvencije o človekovih pravicah, ko je v svoji eksklavi Melilla po prečkanju meje tujce, ki so nezakonito prešli čez ograjo, takoj vrnila v Maroko.

Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA navedli, da sodbo podrobneje še preučujejo, izpostavili pa so ugotovitev ESČP, da sta se konkretna pritožnika, ki sta se obrnila nanje, sama odločila, da ne bosta uporabila možnosti, ki sta jih imela za zakonit vstop v Španijo in je bila odsotnost njune individualne obravnave v postopku vračanja posledica njunih lastnih dejanj.

"Vsekakor gre pričakovati, da bo tokratna precedenčna sodba ESČP v prihodnje uporabljena kot referenca v takšnih ali drugačnih zadevah, povezanih z migracijami. Oblasti se bodo opirale na njen restriktivni vidik, a v njej je mogoče najti tudi izhodišča za drugo stran, saj omenja na primer tudi dolžnost omogočanja pristne in učinkovite dostopnosti zakonitega vstopa," pa so ob tem opozorili pri varuhu človekovih pravic.

Ravno na pobudo varuha je sicer ustavno sodišče razveljavilo nekatere določbe zakona o tujcih, ki bi ob zaostrenih migracijskih razmerah omogočile zaostrovanje pogojev za vstop v državo. Tudi varuh se je v svoji zahtevi za oceno ustavnosti sicer skliceval na stališča iz več nadnacionalnih sodb, ki so se nanašale na druge države.

Pri varuhu navajajo še, da so standardi varstva človekovih pravic in svoboščin, ki izhajajo iz te sodbe ESČP, minimum, ki naj bi ga države članice zagotavljale pod svojo oblastjo. Lahko pa ima vsaka od njih svoje ustavne standarde postavljene tudi višje.

Vsako odločitev ESČP, ki se ne glasi eksplicitno na neko državo članico, se lahko skuša prikazati za tako ali drugače relevantno za vsako drugo državo članico, so še navedli. Tako vidijo Jelinčičevo pobudo kot legitimno manifestacijo demokratičnih procesov, v primeru morebitne zaostritve zakonodaje pa se bodo še odločili, kako bodo ukrepali.

V Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij pa poudarjajo, "da je dejansko stanje, na podlagi katerega je ESČP sprejelo to sporno odločitev, drugačno in da same sodbe ni mogoče neposredno uporabljati v vseh postopkih na mejah, torej tudi v Sloveniji".

Kljub temu pa opozarjajo, da je ESČP s to sodbo odstopilo od lastne sodne prakse ter omogočilo omejitev temeljnih človekovih pravic, kljub temu da Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva, protokol h konvenciji pa zahteva individualne postopke s posamezniki v postopku vračanja.

Za presojo kakšnih koli poskusov omejevanja dostopa do azilnih postopkov ter presojo zakonitosti postopkov vračanja so pristojna nacionalna sodišča in sodišče EU, pri čemer se presoja njihova skladnost s pravom EU. Slovenija mora spoštovati pravo EU in zato pobude za spremembo prakse in zakonodaje na podlagi te sodbe ESČP niso dopustne in ne bi smele biti niti predmet obravnave, trdijo.

V Amnesty International so razočarani nad sodbo ESČP. "Ljudje morajo imeti pravico do azilnega postopka in možnost pritožbe ne glede na to, kako so vstopili v državo, v kateri želijo zaprositi za zaščito. Kot doslej bomo tudi v prihodnje nasprotovali kakršnim koli ukrepom, ki bi omejevali človekove pravice beguncev in migrantov," so zapisali.

Takšno omejevanje dostopa do azila je po njihovih besedah še posebej problematično, ker države EU ne omogočajo dovolj varnih in zakonitih poti, preko katerih bi ljudje lahko zaprosili za mednarodno zaščito.

Na ministrstvu za notranje zadeve so sicer spomnili, da je ustavno sodišče razveljavilo določbe 10. b člena zakona o tujcih, ker te ne zagotavljajo dostopa do postopka, v katerem bi bila posamezniku zagotovljena vsebinska presoja, da njegova predaja ne more povzročiti dejanske nevarnosti, da bi se z zadevno osebo ravnalo nečloveško ali ponižujoče. Poleg tega tujcem, ki zatrjujejo, da zaradi njihovih individualnih okoliščin sosednja varna EU država zanje ni varna, določba omejuje učinkovito uveljavljanje svojih osebnih okoliščin, saj so te okoliščine v zakonu taksativno naštete.

Hkrati pa so na ministrstvu opozorili še na namen določb 10. a in 10. b člena zakona o tujcih, ki so oblikovane na predpostavki, da bi se Slovenija v primeru spremenjenih migracijskih razmer lahko soočila s situacijo, ki predstavlja tveganje javnemu redu in notranji varnosti. Dejavniki tveganja pa so v taki situaciji težko predvidljivi in imajo lahko multiplikativni značaj in učinek.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window