Navigacija
Portal TFL

STA novice / Preiskovalna komisija v zadevi Kangler v preiskavo morebitnih zlorab obveščevalno-varnostnih služb proti poslancem in ministrom (daljše)

sreda, 19.2.2020

Ljubljana, 19. februarja (STA) - Komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi je odločila, da začenja s preiskovanjem morebitne zlorabe obveščevalno-varnostnih služb proti aktualnim poslancem in ministrom iz političnih namenov, je na Twitterju zapisal predsednik komisije in poslanec SDS Žan Mahnič. Od policije bo zahtevala podatke, ki jih Knovs ni dobil.

Pooblaščena skupina komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je v torek opravila nenapovedan nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), pri katerem je preverjala informacije o domnevnem vohunjenju kriminalistov za člani strank, ki se dogovarjajo o oblikovanju nove koalicije, za katerim naj bi stal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec.

Na policiji so skupini očitali postavljanje vprašanj izven zakonsko določenega okvira. SDS pa policiji očita zavračanje parlamentarnega nadzora.

Kot je že po koncu nadzora dejal Mahnič, ki je bil eden od treh članov pooblaščene skupine Knovsa, nadzora niso mogli opraviti v celoti, ker da ga je generalna direktorica policija Tatjana Bobnar blokirala. "Želeli smo pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov, vendar nam tega ni želela omogočiti," je tudi danes pojasnil Mahnič.

Zato je danes preiskovalna komisija, ki preučuje zlorabe v zadevi Franc Kangler in drugi, sprejela sklep, da preiskavo v primeru Kangler razširijo še na "druge". Zato od policije do 29. februarja zahtevajo izpis vseh posegov v evidence za vseh 90 poslancev, ministrov in predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle. Sklep so sprejeli štirje stalni člani komisije in en nadomestni, konkretno štirje poslanci SDS Mahnič, Franc Breznik, Franc Rosec in Alenka Jeraj ter poslanka NSi Tadeja Šuštar.

Mahnič je sicer povabil vse parlamentarne stranke, da premislijo, ali bi vendarle sodelovale v tej komisiji, saj po njegovih besedah nihče ne sme dopustiti, da bi se nezakonito tajno prisluškovalo, sledilo, slikalo ... državljane Slovenije, "še huje pa je, če se tako pridobljeni material uporablja za politične pritiske". "Policija ima evidence o državljanih, grehih iz preteklosti. In kaj je bolj efektivno kot to, da nekdo, ki mu ni interesu oblikovanje nove koalicije, gre do posameznega poslanca in mu reče, 'vemo, kdaj si napihal, kaj je tvoj sin delal, kaj se je dogajalo s tvojo ženo ...' Logično je, da se taki poslanci ustrašijo," je opozoril Mahnič in dodal, da so to sicer vse domneve.

Pri tem je med drugim naštel primer poslanca, ki da so mu v minulem mandatu posegli v telefonsko komunikacijo in "so se te informacije podajale naprej". Spomnil je tudi na objavo fotografije avtomobila Karla Erjavca na Hrvaškem, na besede predstavnikov SAB o postopkih zoper sina predsednice stranke Alenke Bratušek, da se opazuje srečanja predsednice DeSUS Aleksandre Pivec in da tudi Kangler trdi, da se prestreza telefonske pogovore.

Predmet preiskave parlamentarne komisije bodo generalna policijska uprava, kriminalistična policija, Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Sova in vojaška obveščevalno-varnostna služba (OVS).

"To je trenutek, ko se mora politika poenotiti. Verjamem, da bo problem za LMŠ, ne bi pa smel biti problem za vse ostale," je dejal in med drugim ocenil, da "gre za specialno operacijo ene stranke, kako si podrediti partnerice".

Večkrat je spomnil tudi na izjavo predsednika DZ Dejana Židana v Tarči na Televiziji Slovenija, ki je v komentarju prispevka dejal, da je treba preiskati navedbe o vohunjenju za slovenskimi politiki za politične namene. In po njegovih besedah torej sledijo Židanovi želji.

Bobnarjeva je danes sicer dejala, da je pooblaščena skupina Knovsa na policiji zahtevala tudi podatke o odprtih predkazenskih postopkih, ki pa ji jih niso dali, saj da lahko Knovs izvaja le nadzor na prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Po besedah Mahniča pa si Bobnarjeva zakon razlaga tako, kot si ga razlagata direktor Sove Rajko Kozmelj in Črnčec. Bobnarjeva bi po njegovih besedah tudi lahko zelo hitro ovrgla vse sume o vohunjenju, če bi skupini Knovsa dala zahtevane podatke.

Povedal je sicer, da je skupina Knovsa med nadzorom pregledala vse odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih od leta 2019 dalje. Zatrdil pa je tudi, da v nadzor niso šli zaradi očitkov o madžarskih transakcijah. Gre za madžarske transakcije medijem, ki so blizu SDS, in stranki skozi prodajo deleža v Novih Obzorjih.

Ob tem je Mahnič zavrnil očitke o nezakonitostih in izpostavil, da ima več slovenskih medijev tuje lastnike in se torej financirajo s tujim kapitalom. Prav tako se mu ne zdi sporno, če neko madžarsko podjetje ustanovi podjetje v Sloveniji in ga tudi financira.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window