STA novice / Na zakon o poroštvih za stanovanjske kredite tudi javnosti všečne pripombe

Ministrstvo za finance je osnutek predloga zakona, katerega namen je olajšati začetek samostojne življenjske poti mladim in mladim družinam, s tem ko jim bo država jamčila pri najemu posojila za nakup stanovanja, objavilo 6. januarja. Do 10. februarja, ko se je iztekla javna obravnava, je svoje pripombe posredovalo 16 predlagateljev.

Pripombe Združenja bank Slovenije in Banke Slovenije so predvsem strokovno-tehnične narave, denimo glede bančnih postopkov in regulative s področja kreditiranja fizičnih oseb, so pojasnili na ministrstvu.

Prejeli so tudi pripombe Zveze potrošnikov Slovenije, Mladinskega sveta Slovenije, interesnih združenj, nekaj tudi posameznikov. Te pripombe so v veliki večini načelne narave in izražajo stališče avtorja do stanovanjske problematike, ki pa se bo urejala v drugem zakonu, pravijo na ministrstvu.

Med pripombami na posamezne člene osnutka zakona je tudi nekaj javnosti všečnih pripomb, ki so jih posredovale politične stranke, so dodali. Podrobnosti niso navedli.

Na ministrstvu bodo zdaj opravili vse potrebne postopke za oblikovanje končnega predloga zakona do faze medresorskega usklajevanja pred obravnavo na seji vlade. Pri tem bodo upoštevali tehnične pripombe in tiste, ki so vsebinsko smiselne. Nato bo treba počakati na oblikovanje nove vlade, ki bo predlog zakona sprejela in poslala v nadaljnji postopek v DZ.

Po sedanjem predlogu bo državno poroštvo namenjeno mladim do 35 let, mladim družinam z vsaj enim predšolskim otrokom, zaposlenim za določen čas ter prekarno zaposlenim, starim do 40 let, ki si želijo in zmorejo kupiti lastno stanovanjsko nepremičnino. Za stanovanjske kredite do višine glavnice 150.000 evrov z ročnostjo največ 30 let in lastno udeležbo kreditojemalca v višini vsaj 20 odstotkov bo država jamčila v celoti.

Glede teh dveh členov, ki urejata skupine upravičencev in različno starostno omejitev ter lastno udeležbo, so na ministrstvu prejeli največ pripomb. Veliko se jih nanaša tudi na višino obrestne mere.

Ker država z zakonom zagotavlja prvovrstno zavarovanje kreditov, je v osnutku zapisano, da efektivna obrestna mera za kredite s poroštvom po tem zakonu ne sme biti višja od efektivne obrestne mere po višini glavnice in ročnosti primerljivega kredita za komitenta banke brez poroštva države. Kreditojemalec si bo banko lahko izbral sam, tudi na podlagi prejetih ponudb, za katere na ministrstvu upajo, da bodo zaradi prvovrstnega zavarovanja kredita celo ugodnejše.

V nevladni organizaciji Mreža Stanovanja za vse denimo opozarjajo, da bo zakon pomagal le tistim, ki si nakup stanovanja ali najem kredita lahko privoščijo že sedaj. Vsaj 20-odstotna lastna udeležba namreč pomeni približno 30.000 evrov v primeru 150.000 evrov kredita. Ob tem poudarjajo, da so cene primernih stanovanj v mestih, kjer je pomanjkanje največje, precej višje od tega zneska. Zato bi morali namesto za izvajanje tega zakona razpoložljiva sredstva nameniti za dokapitalizacijo javnih stanovanjskih skladov.

Državna poroštva se bodo sicer po predlogu izdajala do 31. decembra 2030, njihov skupni obseg pa je predviden v višini do 500 milijonov evrov glavnic kreditov. Letni obseg poroštev se bo določal v zakonih o izvrševanju proračuna, pri čemer je v že sprejetih proračunih za leti 2020 in 2021 določen v višini 200 milijonov letno.

Vlada je sklenila predlog zakona pripraviti potem, ko je Banka Slovenije novembra lani zaostrila pogoje pri kreditiranju prebivalstva. Na finančnem ministrstvu si želijo, da bi potem, ko bo zakon sprejet, znova preučila smiselnost makrobonitetnih omejitev za kredite z državnim poroštvom in morda omilila zahtevane vrednosti mesečnega dohodka, ki mora ostati kreditojemalcu.