STA novice / EU še oddaljena od ciljev energetske učinkovitosti za leto 2020

V letu 2018 je primarna raba energije v EU dosegla 1376 milijonov ton naftnega ekvivalenta, kar je 0,71 odstotka manj kot v letu prej. Končna raba energije je bila medtem pri 990 milijonih ton ekvivalenta, kar je 0,02 odstotka več kot v letu 2017.

Cilj unije za leto 2020 je 1312 milijonov ton ekvivaletna v primarni in 959 milijonov ton ekvivalenta v končni rabi energije. Do leta 2030 naj bi se ti količini znižali na 1128 oz. 846 milijonov ton naftnega ekvivalenta.

Primarna raba energije meri skupno domače povpraševanje po energiji, medtem ko končna raba zajema energijo, ki jo porabijo končni porabniki. Razlika večinoma nastane zaradi potreb samega energetskega sektorja ter zaradi izgub pri transformaciji in distribuciji energije, so pojasnili na Eurostatu.

Leta 2018 je bila primarna raba energije v EU 4,9 odstotka nad ciljem za leto 2020 in 22 odstotkov oddaljena od cilja za leto 2030. Od leta 1990, ko so prvič na voljo podatki, je primarna raba precej nihala; najvišja je bila leta 2006 pri 1511 milijonov ton ekvivalenta, najnižja pa leta 2014 pri 1332 milijonov ton ekvivalenta.

Primarna raba energije se je v letu 2018 glede na leto prej povečala v 12 od 27 držav članic EU, stabilna je ostala v štirih, zmanjšala pa se je v 11. Največja zvišanja so beležili v Estoniji (+devet odstotkov), Latviji (+pet odstotkov) ter Luksemburgu (+štiri odstotke). Največja zmanjšanja pa so imele Belgija (-pet odstotkov) ter Grčija in Avstrija (po -tri odstotke).

Medtem je bila končna raba energije v EU leta 2018 3,2 odstotka nad ciljem za leto 2020 in 17 odstotkov nad tistim za leto 2030. Tudi končna raba energije se je skozi leta precej spreminjala, najvišja je bila leta 2006 (1046 milijonov ton) in najnižja leta 2014 (937,5 milijona ton).

Leta 2017 se je končna poraba energije povečala v 15 državah članicah, stabilna je bila v šestih, zmanjšala pa se je prav tako v šestih državah. Največja zvišanja so imeli Malta (+šest odstotkov), Irska (+pet odstotkov) ter Latvija in Luksemburg (po +štiri odstotke). Na drugi strani je največji padec zabeležila Grčija (-pet odstotkov), ki sta ji sledili Avstrija (-tri odstotke) in Nemčija (-en odstotek).

V Sloveniji je bila primarna raba energije v letu 2018 glede na leto prej nespremenjena pri 6,7 milijona ton naftnega ekvivalenta. Končna raba energije pa se je zvišala s 4,9 na pet milijonov ton.