sreda, 29.1.2020
Ljubljana, 29. januarja (STA) - Novela zakona o davku na tonažo, ki bi posebno davčno shemo za ladjarje podaljšala za 10 let, danes v ponovnem odločanju DZ po vetu državnega sveta ni dobila zadostne podpore. Za je glasovalo 41 poslancev, proti jih je bilo 44. Za sprejem bi bila potrebna večina 46 glasov.
DZ je o noveli ponovno odločal, potem ko je decembra lani državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Državni svet je noveli med drugim očital, da nima vgrajenih ustreznih varovalk in da bodo lahko po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje. Poleg tega novela omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova davka na tonažo.
Državni svetniki so bili kritični tudi do tega, da je bilo v predlog zakona že po javni obravnavi vneseno določilo, da obveza, da mora ladjar zagotavljati pripravniška mesta, ne velja za upravljalce ladij, ampak le za lastnike. Državni svet se sprašuje tudi o tem, kakšen je učinek dajanja državne pomoči podjetjema, ki sta registrirani v davčnih oazah in sta v Sloveniji davčna dolžnika. Gre za družbi v 100-odstotni lasti Splošne plovbe - Genshipping, ki je registrirana v Liberiji, in Lucija Shipping, ki je registrirana na Maršalovih otokih.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb je dejala, da bi bila Slovenija, če ne bi imela te sheme, ena redkih pomorskih držav EU brez takšne davčne ureditve. Nesprejem novele bi pomenil, da bi se lahko državna pomoč štela za nedovoljeno - davčna zavezanca bi namreč lahko uveljavljala plačilo davka po starem sistemu, Slovenija pa ne bi imela implementirane zadnje odločitve Evropske komisije.
Ob očitkih, da bi državno pomoč dobili družbi v davčnih oazah, je dejala, da je davčni zavezanec, ki ima kraj dejanskega poslovanja v Sloveniji, tudi davčni zavezanec v Sloveniji. Glede pripravništev je povedala, da bi morali ladjarji tudi po noveli zagotoviti delovno mesto za pripravnike, tega pogoja pa ne bi bilo za upravljavce ladij, bi morali pa ti imeti zaposlenih najmanj 51 odstotkov državljanov Slovenije ali druge članice EU.
Gre za sistemski zakon, je dodala državna sekretarka, ki se nanaša tudi vprašanje ohranjanja statusa Slovenije kot pomorske države. Je namreč pomemben pri ohranjanju izobraževanja bodočih pomorščakov, ključnega kadra za izvajanje nalog pomorske inšpekcije, nadzora varnosti plovbe in zagotavljanja varnega delovanja Luke Koper.
Novela bi posebno shemo plačila davka od dohodka pravnih oseb, ki se šteje za državno pomoč, podaljšala za nadaljnjih 10 let, do leta 2028. Evropska komisija je podaljšanje sheme Sloveniji odobrila.
Po tej shemi imajo ladjarji na področju davka od dohodkov pravnih oseb od leta 2007 možnost, da lahko izberejo način obdavčitve, kot je običajen za preostale družbe oz. pravne osebe, ali pa obračunajo in plačajo davek pavšalno glede na neto tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje, to pa se potem pomnoži s splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki