STA novice / Zajc in Bratuškova napovedujeta sprejem NEPN do konca februarja (dopolnjeno)

Bratuškova je na predstavitvi dopolnjenega osnutka načrta poudarila, da je konec februarja tisti rok, ki ga v Bruslju ne bodo več podaljševali, zato je treba sedaj pohiteti s sprejemanjem. Dokument je še v javni razpravi, njegovo sprejemanje pa "gre naprej in najkasneje zadnji teden v februarju ga bo vlada potrdila", je napovedala.

Načrt, ki predvideva ukrepe na področju energetike in blaženja učinkov podnebnih sprememb do leta 2030, s pogledom do 2040, je po njenih besedah izjemno pomemben dokument, ki ga država potrebuje, saj bo začrtal smer razvoja naše energetike. To sicer zahteva veliko pogajanj in usklajevanj, vendar lahko le celovit pristop pripelje do podnebne nevtralnosti.

"Prvi osnutek, ki smo ga konec leta 2018 poslali v Bruselj, je naletel na veliko kritik. Ocenili smo, da je bilo bolje, da smo poslali, kar smo imeli, kot da ne bi poslali nič," je spomnila Bratuškova, ki je vodenje ministrstva prevzela le nekaj mesecev pred rokom za posredovanje osnutka.

Prenovljen osnutek po njenih besedah prinaša izboljšanje ciljev energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga ambiciozen cilj na področju energetske učinkovitosti, ki je bolj ambiciozen od evropskega. "Slovenija je ena vodilnih članic na tem področju," je dejala.

Ambiciozni so tudi cilji v sektorju prometa, NEPN pa postavlja tudi cilje za zmanjšanje in postopno opuščanje rabe premoga, do leta 2030 za 30 odstotkov. "V tem času bomo ustavili peti blok Termoelektrarne Šoštanj in opustili uvoz tujega premoga v Ljubljano," je dejala ministrica. Napovedala je preučitev uporabe možnosti novi jedrskih energij in najkasneje od leta 2027 sprejetje odločitve o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Poleg tega osnutek načrta predlaga postopno zmanjševanje subvencij fosilnim virom energije in posledično ukinitev teh spodbud.

V razpravi z udeleženci predstavitve je dejala, da ne razume, zakaj je trenutno tako velik pritisk, da bi se morali že danes izjasniti, ali potrebujemo drugi blok Neka ali ne. Do leta 2027 bo dovolj časa za celovito strokovno razpravo, Bratuškova pa pravi, da nima težav s tem, da bi o tem vprašanju odločali državljani na referendumu.

Ljudje sicer pogosto ne vedo čisto dobro, kaj njihova odločitev na referendumu pomeni. "Danes tretjino električne energije pridobimo iz jedrske elektrarne in treba bo jasno povedati, koliko bi drugače stala elektrika," je dejala in spomnila, da bo pripravi NEPN sledila še priprava energetskega koncepta, ki bo dolgoročneje zastavil energetsko prihodnost.

Pri morebitnem referendumu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji se moramo spomniti na referendum o brexitu in se zavedati, da bodo informacije morale biti dobro pripravljene, drugače si lahko naredimo več škode kot koristi, je ob tem opozoril Zajc.

Nekateri izzivi ostajajo, eden večjih je prihodnja izraba hidroenergije v Slovenije, je dejala ministrica. Spomnila, je da najnovejši osnutek ne predvideva več izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi v tem desetletju, predvsem zaradi težav pri umeščanju. Prepričana je, da sta sicer njihova izgradnja in delovanje mogoča v sobivanju z naravo.

"Moramo najti način, da bomo tudi na varovanih območjih spodbujali rabo obnovljivih virov energije. Okrepiti moramo vlaganja v raziskave in razvoj, hkrati pa zagotoviti tudi več vlaganj v kadre, ki so pomembni za prehod v podnebno nevtralno družbo," je navedla.

S tem se je strinjal tudi minister Zajc, ki je dejal, da so podnebne spremembe eden ključnih izzivov našega časa in prav človek je kritično prispeval k podnebnim spremembam, ki smo jim priča. Zdaj moramo poskrbeti, da se podnebje do konca stoletja ne bo segrelo za več kot eno stopinjo Celzija.

"Časa je malo in prehod, ki nas čaka, bo drag, vendar nas posledice segrevanja vedno več stanejo," je dejal. Izpostavil je, da sta pristojni ministrstvi za infrastrukturo in okolje dobro sodelovali, zato je tokratna različica osnutka NEPN precej bolje pripravljen kot tisti, ki ga je Slovenija konec leta 2018 poslala v Bruselj.