Portal TFL

STA novice / BREXIT: Za zdaj največ sprememb v institucijah EU (tema)

ponedeljek, 27.1.2020

Bruselj, 27. januarja (STA) - V prehodnem obdobju bodo posledice brexita najvidnejše v institucijah EU, saj Britanci s 1. februarjem ne bodo več imeli svojih evropskih poslancev, komisarja, predstavnikov v Svetu EU in sodnikov na Sodišču EU. Medtem ko državljani in podjetja brexita še ne bodo občutili, pa ta torej prinaša znatne institucionalne spremembe.

Število evropskih poslancev s 751 na 705

Najbolj očitna je sprememba v Evropskem parlamentu, saj se z brexitom poslovi 73 evropskih poslancev iz Združenega kraljestva. EU je sicer v pričakovanju brexita dosegla dogovor, po katerem se število evropskih poslancev zmanjša s 751 na 705.

27 sedežev se namreč porazdeli med štirinajst članic unije, ki so sedaj preslabo zastopane glede na njihovo velikost. Preostalih 46 sedežev pa ostaja kot rezerva za prihodnje širitve ali za primer uvedbe nadnacionalnih list.

Po pet dodatnih sedežev dobita Francija in Španija, po tri Italija in Nizozemska, po dva Irska, po enega pa Švedska, Avstrija, Danska, Finska, Slovaška, Hrvaška, Estonija, Poljska in Romunija. Slovenija ostane pri osmih poslancih.

Vrstni red sedmih političnih skupin v Evropskem parlamentu tudi po brexitu ostane enak. Največ, enajst sedežev, sicer izgubijo liberalci, sedem jih izgubijo zeleni, šest socialdemokrati, tri zmerni evroskeptiki in enega levica. Konservativci pridobijo pet sedežev, skrajna desnica tri. Najbolj, za 26, pa se zmanjša število nepovezanih evropskih poslancev.

Britanskega komisarja ni več, veliko britanskih uradnikov pridobilo belgijsko državljanstvo

V novi Evropski komisiji že od začetka ni komisarja iz Združenega kraljestva, ker ga premier Boris Johnson, odločen, da izvede brexit, ni želel imenovati, čeprav je bila Britanija ob začetku mandata nove komisije članica unije. Komisija je zato proti državi sprožila pravni postopek, ki pa ga bo po brexitu predvidoma ustavila.

Po evropskih kadrovskih predpisih uradniki v institucijah sicer morajo imeti državljanstvo članice EU, zato so številni britanski uradniki pridobili belgijsko ali državljanstvo katere druge članice EU. Število prošenj za belgijsko državljanstvo je po referendumu junija 2016, na katerem so se Britanci izrekli za brexit, strmo naraslo.

Bivši predsednik komisije Jean-Claude Juncker je maja 2018 tudi pozval Belgijo, naj bo radodarna z državljanstvom za približno 1200 britanskih uradnikov, ki delajo v institucijah EU, češ da si to zaslužijo.

Poleg tega je komisija, kjer je zaposlenih 70 odstotkov britanskih evrokratov, dala jasno vedeti, da bo poskrbela za svoje ljudi. Bivši komisar za človeške vire Günther Oettinger je marca 2018 dejal, da bodo britanske uradnike odslovili le v primeru navzkrižja interesov.

Podobno je tudi v drugih institucijah. Britanski stalni uradniki v glavnem ostajajo na položajih, a na vodilnih mestih naj jih ne bi bilo veliko. Poleg tega si Britanci, ki bodo ostali, ne morejo obetati napredovanja.

Portugalec Vale de Almeida prvi veleposlanik EU v Londonu

S 1. februarjem Združeno kraljestvo tudi ne bo več zastopano na Svetu EU, ki na različnih ravneh združuje članice unije, in bo obravnavano enako kot druge tretje države. Odšli so tudi britanski diplomati iz evropske zunanje službe.

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je v petek tudi že uradno oznanil imenovanje prvega veleposlanika EU v Združenem kraljestvu. To bo portugalski diplomat Joäo Vale de Almeida, ki je bil v preteklosti med drugim veleposlanik EU v ZDA.

Odhaja tudi sodnik poročevalec za primer slovenske tožbe glede arbitraže

Z brexitom odhaja tudi sodnik poročevalec za primer slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama, Britanec Christopher Vajda.

Zato je sodišče tudi pohitelo z objavo sodbe o dopustnosti slovenske tožbe. Ta bo objavljena v petek, kar je rekordno kratek čas po objavi mnenja generalnega pravobranilca.

Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je 11. decembra ocenil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem sporu o meji, ki ne sodi v pravo unije. Povrh tega je izpostavil, da arbitražna razsodba v odnosih med državama ni bila izvršena in da tako z vidika prava EU meja med tema državama ni bila določena.

Sodišče pri tožbah pred velikim senatom mnenju pravobranilca sledi v približno polovici primerov, tako da je na podlagi mnenja o končni sodbi nemogoče sklepati. A neuradno prevladuje mnenje, da objava sodbe v tako kratkem času po objavi mnenja kaže, da bo sodnik verjetno sledil argumentaciji pravobranilca.

Britanci zapuščajo tudi agencije in druga telesa EU

Britanci s februarjem zapuščajo tudi evropske agencije in druga telesa, potem ko je unija že leta 2017 sprejela odločitev, da evropski agenciji za zdravila in banke z Otoka preseli v Amsterdam in Pariz, v začetku leta 2018 pa še odločitev, da rezervni sedež varnostno-nadzornega centra Galileo preseli iz britanskega Swanwicka v Madrid.

Od 24 britanskih članov so se na primer minuli teden na plenarnem zasedanju poslovili tudi na Evropskem ekonomsko-socialnem odboru in obljubili, da bodo tudi po brexitu ohranili tesne stike z britansko civilno družbo.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window