STA novice / ECB brez sprememb monetarne politike; napovedala pregled strategije (dopolnjeno)

Svet ECB je, kot so po seji sveta sporočili iz banke, sklenil izvesti pregled strategije denarne politike ECB. Ta bo obsegal kvantitativno opredelitev cenovne stabilnosti, sklop orodij denarne politike, ekonomsko in denarno analizo ter prakse komuniciranja. Zajemal bo tudi druge dejavnike, kot so finančna stabilnost, zaposlenost in okoljska trajnost, pojasnjujejo v banki.

Pregled bo temeljil na "temeljiti analizi in odprtem razmišljanju ob vključevanju vseh zainteresiranih strani", so dodali v sporočilu za javnost. Predvidoma bo zaključen do konca leta 2020.

"Ker naša gospodarstva doživljajo korenite spremembe, je napočil čas za pregled strategije, s čimer bomo zagotovili uspešno uresničevanje našega mandata v korist Evropejcev," je dejala predsednica ECB Christine Lagarde.

Strategija denarne politike je bila sprejeta leta 1998, nekateri elementi pa so bili dodatno pojasnjeni leta 2003. Od takrat je globalno gospodarstvo doživelo korenite strukturne spremembe, ECB je izpostavila rast produktivnosti in staranje prebivalstva ter posledice finančne krize. Vse to potiska obrestne mere navzdol in zmanjšuje manevrski prostor centralnih bank.

Nov izziv je spopadanje z nizko inflacijo, tukaj pa so še grožnje okoljski trajnosti, hitra digitalizacija, globalizacija in spreminjanje strukture finančnih trgov, so navedli.

Lagardova je na današnji tiskovni konferenci dodatno pojasnila, da bo banka preučila, kakšno vlogo bi lahko igrala v boju proti podnebnim spremembam. Opozorila je pred nevarnostjo neukrepanja.

Medtem ko bo cenovna stabilnost vedno prva naloga banke, bi morali "vsaj poskusiti izkoristiti vsako področje, na katerem lahko dejansko prispevamo", njene besede povzema francoska tiskovna agencija AFP. "Mislim, da nam je, če niti ne poskusimo, že spodletelo."

Analitiki ocenjujejo, da bi banka lahko "ozelenila" svoje nakupe obveznic, lahko bi tudi v svoje ekonomske napovedi in druge vidike svojega dela, denimo bančni nadzor, vključila podnebna tveganja.

Lagardova je danes ocenila tudi, da so globalna ekonomska tveganja po podpisu trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko nekoliko popustila. Zelo sproščena monetarna politika ostaja nujna zaradi trmasto nizke inflacije in počasne rasti, a je ECB, kot so razbrali novinarji, boj optimistična glede obetov za območje z evrom. Je pa Lagardova napovedala, da bo banka "zelo pozorno" preučila učinke sporazuma.

Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump svoje puščice v švicarskem Davosu že usmeril proti EU in znova zagrozil z visokimi carinami na evropske avtomobile, pa je Lagardova po srečanju Trumpa in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen zaznala pozitivne znake: "Vsi vemo, da so rezultati teh srečanj šele prva faza, a ton in odločenost obeh strani, da dosežeta pozitiven rezultat ... mislim, da lahko to vzamemo kot pozitiven signal."

Sicer današnja seja sveta ECB ni prinesla sprememb v monetarni politiki. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja v območju z evrom ostaja na ravni nič odstotkov, obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita pa pri 0,25 odstotka oziroma -0,50 odstotka.

Svet ECB še naprej pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu dvema odstotkoma, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

ECB bo še naprej izvajala tudi neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev na mesečni ravni 20 milijard evrov. Svet banke pričakuje, da se bodo nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden bo ECB začela dvigovati ključne obrestne mere.

Svet ECB ni spremenil niti dikcije, da namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.