STA novice / Finančni ministri EU pričakovano brez preboja pri reformi območja evra

Ministri so sicer že decembra lani dosegli načelni dogovor o reformi evropskega reševalnega mehanizma (ESM) in pojasnili, da je odprtih še nekaj točk, ki naj bi jih dorekli januarja.

Tako predsednik evroskupine in portugalski finančni minister Mario Centeno kot šef ESM Klaus Regling sta poudarila, da ne gre več za vprašanja vsebine, temveč za nekaj preostalih pravnih vprašanj, ki jih je treba še razrešiti pred podpisom spremenjene pogodbe o ESM in začetkom postopka ratifikacije po članicah. Po njunem mnenju je realistično, da bodo vprašanja razrešena do marca.

Načelni dogovor glede reforme ESM sicer med drugim predvideva, da bo lahko mehanizem s sedežem v Luxembourgu odobril posojilo enotnemu skladu za reševanje bank, če sredstva sklada ne bodo zadoščala za reševanje bank v območju evra. Določili so tudi, da bo zgornja meja te pomoči 68 milijard evrov.

Ta varnostni mehanizem za sklad za reševanje bank naj bi začel delovati prej kot leta 2024, kot je bilo sprva načrtovano, če bo v letu 2020 dosežen zadosten napredek pri zmanjševanju tveganj. Za zdaj zadostnega napredka še ni, razprava se bo nadaljevala marca.

ESM bo po Reglingovih besedah tudi bolj vpleten v zasnovo reformnih programov za države, ki bodo morda v prihodnje potrebovale finančno pomoč, in v spremljanje uresničevanja teh programov. Tudi previdnostne posojilne linije bodo skladno z dogovorom postale bolj učinkovite, zato da se preprečijo dolžniške krize večjih razsežnosti po državah.

Regling je sicer znova poudaril, da je treba reformo ESM gledati znotraj širšega konteksta reforme območja evra oz. poglabljanja gospodarske in denarne unije, kot je izraz za to v žargonu EU.

Na današnjem zasedanju razširjene evroskupine, ki se ga je udeležil tudi slovenski minister Andrej Bertoncelj, napredka glede teh vprašanj ni bilo. Tako ni novic glede tretjega stebra bančne unije, skupnih jamstev za bančne vloge. Nov poskus kompromisa na tem področju se pričakuje šele junija.

Pri financiranju evrskega proračuna pa še vedno ostaja odprto vprašanje financiranja tega proračunskega orodja za krepitev konkurenčnosti, konvergence in stabilizacije v območju evra iz zunanjih virov na podlagi medvladnega sporazuma. Končno odločitev naj bi sprejeli v okviru pogajanj o večletnem proračunu EU za obdobje 2021-2027.

Centeno je sicer novinarjem po srečanju pripomnil, da je bilo razpoloženje danes konstruktivno, zato je optimističen, da bodo v naslednjih mesecih pri reformi evrskega območja prestavili v višjo prestavo. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Paolo Gentiloni je medtem dejal, da obstaja med ministri močna zaveza, da se z načrtovanimi ukrepi nadaljuje, a ko bodo na mizi končne podrobnosti, bo sestanek gotovo precej daljši kot danes.

Sama evroskupina se je sicer danes med drugim seznanila z glavnimi ugotovitvami vmesne misije Mednarodnega denarnega sklada za evrsko območje, prvič pa je izmenjala tudi mnenja o osnutku predloga Evropske komisije za priporočila o ekonomski politiki evrskega območja za leto 2020 v okviru evropskega semestra.

Gentiloni je omenil, da so v razpravi velik poudarek dali okoljski tranziciji in t. i. zelenemu proračunskemu financiranju. Zdi se mu namreč nujno, da evroskupina prevzame ustrezno vlogo pri izvajanju t. i. zelenega evropskega dogovora. Dolgoročna okoljska vzdržnost bo, tako komisar, prvič tudi sestavni del evropskega semestra usklajevanja javnofinančnih in ekonomskih politik.

V začetku februarja bodo po komisarjevih napovedih zagnali postopek prenove evropskih proračunskih pravil, opredeljenih pretežno s paktom o stabilnosti in rasti, ki ga dopolnjujeta še dva zakonodajna svežnja, znana pod nazivom šesterček in dvojček, jeseni pa bi nato lahko komisija predlagala nekatere spremembe.

Ključni cilj procesa je po eni strani poenostaviti pravila, po drugi pa najti soglasje glede tega, kako pospešiti naložbe, še posebej tiste namenjene okoljskim in podnebnim projektom. Glede usklajevanja teh ciljev s cilji zagotavljanja vzdržnosti javnega dolga je komisar poudaril, da bodo države z visokimi ravnmi javnega dolga morale nadaljevati po poti zniževanja zadolženosti, proučujejo pa se že zdaj različni načini, kako z javnofinančnimi pravili, pravili državnih pomoči, regulativnimi spremembami in rešitvami pri obdavčitvi spodbuditi omenjene naložbe.