STA novice / Na seji sveta varuha za človekove pravice na temo okolja pozivi h konkretnim ukrepom in rezultatom

Svetina je povedal, da pri varuhu na področju okoljskih vprašanj obravnavajo okoli 170 zadev letno, v primerjavi z ostalimi temami pa je upravičenost teh zadev zelo visoka. Pravice ljudi so torej res kršene. Ravno zato so v okviru sveta letos začeli obravnavati okoljsko problematiko in podnebne spremembe. Gre za zgodbe, tako Svetina, ko se država ne odzove tako, kot bi se morala.

Na pripombo, da pri teh vprašanjih pogosto prevlada interes gospodarstva nad interesom prebivalstva, je Svetina odgovoril, da se mora spremeniti odnos države do okoljske problematike. "Če smo socialna in pravna država, se mora država postaviti na stran prebivalca, ne pa kapitala," je dejal.

Pomembna pa je po njegovem tudi pripravljenost ljudi na spremembe pri sebi. "Morali se bomo začeti zavedati, da vsega na račun okolja ne moremo in ne bomo mogli imeti. Vsak bo moral začeti pri sebi," je dejal.

Ljudje so pripravljeni ukrepati, ko čutijo neposreden vpliv na lastno življenje, je ugotavljal Svetina. "Ljudje moramo videti konkretne rezultate, kaj je država naredila, ko smo ji predali ravnanje z okoljskimi problemi," je povedal.

Zato je bil kritičen, da se na okoljskem ministrstvu po njegovih besedah v zadnjih 15 letih menjajo ministri, pišejo strategije, ustanavljajo in ukinjajo organi, o okoljski in podnebni problematiki pa se nihče zares ne pogovarja in stvari se ne spreminjajo. Varuh vsako leto tudi opozarja, da je na področju okolja in prostora treba okrepiti inšpekcijski nadzor in povečati število okoljskih inšpektorjev.

"Mi lahko zelo visokoleteče govorimo o podnebni in okoljski politiki do 2050, a že zadnjih 20 let nismo naredili manjših korakov, ki bi pokazali, da država dejansko resno misli," je opozoril.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver je sicer svetu varuha danes predstavil podnebno politiko in dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 ter potek priprave zakona o podnebni politiki, katerega glavni cilj je doseči ogljično nevtralnost do 2050. "Bojim se, da je to spet le en papir. Optimističen bom, ko bom videl prve rezultate," je o tem dejal Svetina.

Maver je sicer pojasnil, da so osnutek zakona o podnebni politiki danes poslali v medresorsko usklajevanje, njegov cilj pa je okrepiti možnost prilagajanja na izzive in učinke podnebnih sprememb, spodbuditi večje investicije in raziskave za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in izboljšati prilagajanje na učinke podnebnih sprememb.

Državni sekretar priznava, da je koncept ogljične nevtralnosti do 2050 res širok in težko razumljiv, a ljudje bodo lahko po njegovem občutili ukrepe in spodbude, financirane iz podnebnega sklada. Maver je omenil zamenjavo malih kurilnih naprav, spodbude za električna vozila in kolesa, razvoj kolesarske in železniške infrastrukture ter investicije podjetij.

Maver je opozoril, da se mora vsak pri sebi vprašati, kaj je pripravljen spremeniti v prizadevanjih za naslovitev podnebne problematike, s tovrstnimi spodbudami pa želi država to olajšati. Je pa res, da vsa odgovornost ne sme biti samo na posamezniku, ampak je treba pritiske usmeriti tudi na industrijo.

Glede reševanja starih okoljskih bremen je Maver dejal, da je ministrstvo v zadnjem letu temu namenilo veliko truda, se bo pa s tem treba še bolj močno spoprijeti. Tudi potrebe po povečanju števila okoljskih inšpektorjev se na ministrstvu zavedajo. Zato se trudijo glede kadrovske okrepitve.

Član sveta varuha za človekove pravice Žiga Vavpotič, ki predstavlja gospodarstvo, pa je ugotavljal, da se podnebna problematika zaradi globalnosti in kompleksnosti ljudem zdi daleč, tako časovno kot zemljepisno.

A pojavljajo se opozorila, da nas utegne narava prisiliti v to, da čez 50 let polovice ljudi ne bo več. "Morali se bomo začeti zavedati, da bo treba ukrepati začeti zelo hitro," je bil jasen. Ključna težava pa je, tako Vavpotič, da bo treba spremeniti lastne navade, to pa je nekaj najtežjega. Opozoril je na pogosto prepričanje, da posameznik ne mora storiti veliko, saj je njegov vpliv minimalen.

"A ko množica prispeva malo, vsi prispevamo veliko," je podčrtal. Pri tem je vrgel žogico tudi gospodarstvu, ki da si mora postaviti ogledalo in se vprašati, kaj dela in koliko prispeva.