STA novice / Med bolnišnicami ni navdušenja nad ponudbo za likvidnostna posojila v zakladnici (dopolnjeno)

Potem ko je urad za nadzor proračuna sklenil, da mora pet bolnišnic vrniti del sredstev, ki so jih prejele konec novembra 2017 za finančno sanacijo, je onkološki inštitut tri milijone evrov že vrnil v proračun. Sanacijskih sredstev niso niti porabili, saj niso imeli zapadlih obveznosti, za njih pa je zgodba končana in se ne nameravajo pravdati za ta sredstva.

Drugačno stanje je v ostalih štirih bolnišnicah - gre za splošne bolnišnice Celje, Slovenj Gradec in Trbovlje ter porodnišnico Kranj, kjer morajo vrniti del sanacijskih sredstev v skupni višini 1,8 milijona evrov. Ta sredstva so bolnišnice porabile za plačilo računov po 30. novembru 2017, zato so po oceni urada za nadzor proračuna porabljena nenamensko.

Interventni zakon, na podlagi katerega je 15 bolnišnic prejelo skupaj 136 milijonov evrov za finančno sanacijo, je predvideval, da se sredstva namenijo za plačilo zapadlih obveznosti in likvidnostnih posojil, pri čemer pa datuma, ki bi opredelil zapadlost računov, ni določal. Tega sta določili ministrstvi za finance in zdravje leto in pol po uveljavitvi zakona.

Direktor porodnišnice Kranj Marko Breznik je za STA pojasnil, da bi jim morebitni najem likvidnostnega posojila pri državni zakladnici zgolj olajšal nakazilo sredstev na določen dan, ne bi jim pa izboljšal likvidnostne situacije, če bodo bolnišnice dejansko morale vrniti sredstva.

Vseh pet bolnišnic se je namreč pritožilo nad odločbo urada za nadzor proračuna, vlada pa kot drugostopenjski organ o njihovih pritožbah še ni odločila. Je pa vladna služba za zakonodajo nedavno pritrdila pravilnosti odločitve ministrstev o določitvi presečnega datuma na 30. november 2017.

Na vprašanje, ali razmišljajo o tožbi oz. sprožitvi upravnega spora, je Breznik odvrnil, da ne razmišljajo o morebitnih ukrepih, dokler ne bodo prejeli odločbe vlade. Kranjska porodnišnica je prejela dober milijon in pol sanacijskih sredstev, vrniti pa morajo dobrih 122.000 evrov.

Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre ocenjuje predlog finančnega ministrstva kot popolno ignoranco in nepoznavanje vsebine interventnega zakona ter zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njihovem mnenju je predlog neustrezen in potemtakem tudi ne bodo zaprosili za posojilo, saj gre "samo za prerazporejanje denarja iz rok v usta".

Dela sanacijskih sredstev - prejeli so 5,2 milijona evrov, vrniti pa bi morali skoraj 600.000 - ne nameravajo vrniti v proračun, saj Lavre poudarja, da "temelja po pravu za odvzem denarja ni". Če bo vlada pritrdila proračunskim inšpektorjem, pa napoveduje vsa pravna sredstva, da denar dobijo nazaj.

V celjski bolnišnici so prejeli 4,2 milijona evrov sanacijskih sredstev, vrniti morajo dobrih 924.000 evrov. Kot so danes pojasnili za STA, bodo po odločitvi vlade na njihovo pritožbo sprejeli odločitev o nadaljnjih ukrepih. Ob tem poudarjajo, da bodo pomembni tudi pogoji v Splošnem dogovoru za leto 2020, ki so osnova za poslovanje. Ponudbe ministrstva za finance pa ne bodo komentirali.

V Splošni bolnišnici Trbovlje, kjer naj bi od prejetih 471.702 evrov morali vrniti 190.808 evrov, so opozorili, da lahko že sedaj vsaka nelikvidna bolnišnica zaprosi za posojilo iz zakladnice.

"Ponujanje likvidnostnega posojila kot rešitev za nastalo situacijo nekoliko nakazuje na norčevanje iz že sicer precej težke situacije bolnišnic," je za STA zapisala direktorica bolnišnice Romana Martinčič. Kot je dodala, je poslabšana likvidnost le ena od posledic morebitnega vračanja denarja. Drugi dve sta povečana izguba in ogrožena poslovna sanacija. Ob tem je opozorila na neenake kriterije in diskriminatornosti pri določanju, katere bolnišnice morajo vračati denar.

Za likvidnostno posojilo še niso zaprosili. "Glede na dejstvo, da smo sredstva uporabili skladno z zakonom in vsemi takratnimi tolmačenji ali navodili, bomo v primeru vračanja oz. odvzema sredstev uporabili vsa možna pravna sredstva," je napovedala.