STA novice / Evropska komisija predlaga naložbeni načrt za socialno pravičen zeleni prehod

Z naložbenim načrtom za trajnostno Evropo naj bi v prihodnjem desetletju spodbudili za 1000 milijard evrov naložb. Mehanizem za pravičen prehod naj bi spodbudil 100 milijard evrov v letih 2021-2027, od tega sam sklad do 50 milijard evrov.

Zgolj za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 je sicer po bruseljskih ocenah potrebnih dodatnih 260 milijard evrov na leto, tako da današnji načrt ni dovolj, ponazarjajo finančni izziv v komisiji.

Rumeni jopiči v Franciji so nauk, da je socialna pravičnost pogoj za uspeh podnebnega projekta. Bistvo današnjih predlogov je tako mehanizem za pravičen prehod v brezogljično družbo, ki naj bi zagotovil, da unija pri uresničevanju podnebnih ciljev ne bo zanemarila nikogar. Namenjen bo regijam, kjer bo prehod najdražji, na primer poljski Šleziji in grški Zahodni Makedoniji.

Mehanizem sloni na treh stebrih: skladu za pravičen prehod, naložbeni shemi v okviru novega evropskega naložbenega programa InvestEU in posojilom za javni sektor v okviru Evropske investicijske banke (EIB).

Za sklad je komisija predvidela 7,5 milijard evrov svežega denarja kot dodatek k majskemu predlogu za večletni proračun za obdobje 2021-2027, ki naj bi spodbudil do 50 milijard evrov naložb. Gre za nepovratna sredstva.

A za vsak evro iz tega sklada bo morala regija iz svoje kohezijske ovojnice sama prispevati najmanj 1,5-krat toliko in največ trikrat toliko. Temeljna logika je, da je prispevek regije sorazmeren z njeno razvitostjo. Revnejše naj bi torej prispevale manj, razvitejše več.

Denar iz sklada bo namenjen zlasti prezaposlovanju delavcev v teh regijah in ustvarjanju novih delovnih mest. Prednost naj bi torej imele regije z močno industrijsko zgodovino in močnim rudarstvom.

V komisiji navajajo pet meril za razdelitev 7,5 milijarde evrov, ki se nanašajo na intenzivnost izpustov toplogrednih plinov na regionalni ravni, število zaposlenih v industriji v tej regiji in v premogovništvu ter proizvodnjo šote in naftnega skrilavca.

Financiranje projektov v povezavi z jedrsko energijo je iz mehanizma za pravičen prehod izključeno, poudarjajo viri pri Evropski komisiji.

V okviru programa InvestEU naj bi z 1,8 milijardami evrov spodbudili približno 45 milijard evrov zasebnih naložb, v okviru EIB pa do 30 milijard evrov javnih naložb.

Članice bodo morale do konca leta pripraviti načrte, v katerih bodo podrobno opredelile problematična območja in kako nameravajo olajšati njihov prehod v brezogljično družbo. Ti načrti bodo del nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov.

Komisija želi zeleni prehod olajšati tudi s prenovo pravil o državnih pomočeh, in sicer naj bi ta zmehčala za primere, ko gre za podnebno nevtralno proizvodnjo, energetsko učinkovite stavbe, zapiranje termoelektrarn in krožno gospodarstvo.

Zeleni dogovor pušča pečat tudi na evropskem semestru, letnem ciklu usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik. V rednih letnih poročilih o gospodarskem stanju v članicah, ki jih je pričakovati februarja ali marca, bo uvedla posebno poglavje o tveganjih za trajnost.

Premier Marjan Šarec je decembra izpostavil, da se ukrepov za uresničitev cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne sme izvajati na račun kohezije. Poudaril je tudi, da Slovenija tega cilja ne more uresničiti brez zaprtja Teša 6, zato so tudi sprožili razpravo o morebitni gradnji drugega bloka nuklearke, saj da je to za Slovenijo poleg obnovljivih virov edina vzdržna rešitev.