STA novice / NSi vložila predlog interventnega zakona za stabilizacijo javnega zdravstva (dopolnjeno)

Cilj zakona je odprava kriznih razmer na področju osnovnega zdravstva in odprava nedopustno dolgih čakalnih dob z izrabo vseh zmogljivosti primernih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, je razvidno iz predloga zakona, pod katerega se je kot prvi podpisal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.

Ključna rešitev je uvedba možnosti vključitve dodatnih zmogljivosti izvajalcev za izvedbo tistih vrst storitev, pri katerih čakalne dobe presegajo tri mesece pri več kot 75 odstotkih ponudnikov. Storitve bi bile po predlogu NSi plačane iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

"Storitve zdravniške službe bodo na podlagi tega zakona lahko naročali tako javni kot zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti, kar je do sedaj zakon o zdravstveni dejavnosti za javne izvajalce precej omejeval. Zakon s tem zagotavlja večjo fleksibilnost tako neodvisnemu ponudniku zdravniške službe kot tudi izvajalcem zdravstvene dejavnosti ter večjo motivacijo za delo zdravnikov," so prepričani v NSi.

Vrste in obseg zdravstvenih storitev, za katere bi ZZZS izdal vabilo k dajanju ponudb, bi s sklepom določila vlada. Izbrani ponudniki bi sklenili pogodbe z ZZZS, s katero bi se zavezali opraviti določeno število zdravstvenih storitev. Del pogodbe bi bila tudi pogodbena kazen v višini 30 odstotkov vrednosti neopravljenih storitev.

Predlog zakona zaradi nujnosti oziroma interventnosti določa tudi izjemo od podelitve koncesij. "Izbrani izvajalci, ki nimajo koncesije, bodo začasno pridobili pravico do izvajanja javne službe na podlagi pogodbe, ki jo sklenejo z ZZZS," predlagajo v NSi.

Poleg sredstev ZZZS bi morale zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, svojim zavarovancem kriti del cene zdravstvenih storitev. Pri tem se predlog NSi zgleduje po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj bi morale zavarovalnice kriti le tisti obseg storitev, ki ga morajo kriti tudi po pravilih omenjenega zakona.

Predlog zakona ureja tudi status neodvisnega ponudnika zdravniške službe. Med drugim "odpravlja ovire, ki jih pozna zakon o zdravstveni dejavnosti za pridobitev dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti". Pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za neodvisne ponudnike zdravniške službe namreč ne bi bila potrebna, saj bi storitve na podlagi pogodbe opravljali za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki takšno dovoljenje že imajo.

Neodvisni ponudniki bi potrebovali le odprtje s. p., izpolnjevanje pogojev za samostojno opravljanje zdravniške službe in priglasitev opravljanja dejavnosti ministrstvu. Pravna podlaga bi bila pogodba o storitvah zdravniške službe, kar je posebna vrsta podjemne pogodbe. Vsebuje namreč posebne obvezne sestavine, ki jih podjemna pogodba ne zahteva.

Skladno z vključitvijo zmogljivosti, ki trenutno niso vključene v javno zdravstveno mrežo, bi bilo v primeru sprejetja zakona treba sprejeti še dodatek k splošnemu dogovoru za zdravstvo za pogodbeno leto 2020, s katerim bi se ustrezno uskladilo celotno porabo sredstev ZZZS. Kot so sicer še zapisali v oceni finančnih posledic, zakon ne bi vplival na državni proračun, občinske blagajne in blagajno zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V stranki so prepričani, da bi sprejeti ukrepi skrajšali čakalne vrste, zaradi česar bodo po njihovi oceni nastali prihranki predvsem na področju bolniških nadomestil.

V NSi, ki se v svojem programu zavzema za dostopno zdravstvo brez čakalnih vrst, so sicer sledili predlogom Zdravniške zbornice Slovenije. Ta je že v začetku oktobra na vse poslance naslovila dopis s predlogom interventnega zakona, ponovno pa se je na poslanske skupine obrnila v sredo.