STA novice / Skupščina Petrola brez novih odgovorov glede razrešitve uprave (zbirno)

Nekdanja uprava Petrola je izgubila zaupanje nadzornega sveta zaradi malomarnosti in nestrokovnosti pri pripravi gradiv o načrtih za obdobje 2020-2022, je pojasnil namestnik predsednice nadzornega sveta Sašo Berger. Poudaril je, da nadzorniki na podlagi predloženih gradiv niso mogli odločati.

A Berločnik, ki je upravo vodil skupaj s članoma Rokom Vodnikom in Igorjem Stebernakom, je izpostavil, da so upravo zapustili, ker so razumeli nadzorni svet, da je to potrebno "izključno zaradi razhajanj glede nadaljnje strategije družbe". "Zato se nam je predlog o sporazumnem odhodu zdel smiseln," je pojasnil.

Po Bergerjevih besedah so bile investicije, kot jih je predlagala uprava, z okoli milijardo evrov dvakrat tolikšne, kot jih predvideva sprejeta strategija 2018-2022, zadolžitev z 900 milijoni evrov višja za 400 milijonov evrov, končni neto dolg pa po izračunih nekdanje uprave ne bi bil pomembno višji, kot je sedaj.

Nadzorni svet je upravo večkrat opozoril na napako pri izračunu predvidenega dolga konec obdobja, a uprava opozoril ni upoštevala. "Ocena je, da če bi uprava želela, bi lahko pripravila kvalitetna gradiva in ne bi imeli te situacije. Ocena je, da jih namerno ni," je dodala predsednica nadzornega sveta v času sklenitve sporazuma in sedanja začasna predsednica uprave Nada Drobne Popović.

A te navedbe je Berločnik ostro zavrnil. Priznal je, da se je v gradivu pojavil "lapsus pri pripravi bodočih denarnih tokov, kar se odraža v zadolžitvi". A ta po njegovih zagotovilih ni in ne bi povzročil materialne ali druge škode. Zavrnil je tudi oceno, da napake niso odpravili namerno. "Te napake, kljub temu da se je vlekla čez oktobrske seje nadzornega sveta, nismo ugotovili. A na zadnji seji smo jo ugotovili in smo jo popravili," je zatrdil.

Za nadzornike je bila vprašljiva tudi načrtovana izdaja obveznic. Od omenjenih okoli 900 milijonov evrov zadolžitve bi namreč po predlogu uprave 150 milijonov evrov predstavljala izdaja podrejenega dolga. Nadzorniki so ugotovili, da zadolžitev s podrejenim dolgom, če bi bili izračuni pravilni, ne bi bila potrebna.

Dodatno so nadzorniki ocenili, da predvideno povečanje poslovanja kot posledica investicij in prevzemov ni bilo tolikšno, da bi opravičevalo načrtovano zvišanje dolga - dodatnih 400 milijonov evrov dolga bi po izračunih prineslo le dodatnih 39 milijonov evrov EBITDA, je povedal Berger.

A Berločnik je dejal, da so povečanje investicij na okoli milijardo evrov do leta 2025 predlagali zato, ker so na trgu prepoznali nove priložnosti. Navedbe delničarja Darija Južne prek lastništva družb Vizija Holding, Vizija Holding Ena in Perspektiva FT, da je Petrol v zadnjih petih letih dosegal dveodstotno donosnost naložb, je zavrnil in zatrdil, da je bila ta vsaj osemodstotna.

Glede preveč ambicioznega načrta za prihodnost je Berločnik dejal, da je "ambiciozno naravnan celoten Petrol". Z vsemi investicijami, ki bi bile nadgradnja tistih v obstoječi strategiji, neto dolga ne bi povečali nad trikratnik neto dolga na bruto dobiček iz poslovanja, z odpravo "lapsusa" pa ne nad 2,5-kratnik tega kazalnika, kar je po njegovem mnenju "normalna zadolžitev" za takšno družbo.

Drobne Popovićeva pa je dejala, da so želeli omejiti dvig zadolženosti: "Vemo, da je bil Petrol v preteklosti izredno zadolžen in je težko odplačal dolgove. Te situacije nismo želeli ponoviti - ob dejstvu, da smo po napovedih na vrhu gospodarskega cikla in da se pričakuje ohlajanje."

Kot je še pojasnil Berger, so se za sporazumen odhod uprave odločili, ker bi morebitni dolgotrajni sodni postopki in nepredvidljiva sodna praksa vplivali na ugled družbe, ki bi lahko utrpela škodo. O tem, da uprava mora oditi, so nadzorniki po njegovih navedbah odločili soglasno.

Skupščina je soglašala s posebno revizijo poslov družbe od začetka leta 2015 do oktobra letos oz. do odhoda uprave pod Berločnikovim vodstvom. BDO Revizija bo na predlog, ki sta ga uskladila Južna in predsednik uprave SDH Gabrijel Škof, pregledala 30 poslov z različnih področij, ki so znašali nad milijon evrov.

Južna je obrazložil, da je v dokumentih, ki jih je nadzornikom predložila nekdanja uprava, od skupno okoli milijarde evrov predvidenih investicij za 200 milijonov evrov nepojasnjenih poslov. "Tega, da je do napake pri izračunih prišlo naključno, ne verjamem ... Upravičeno predpostavljam, da so bile tudi v preteklosti nepravilnosti pri investicijah," je dejal.

Revizijo je predlagal tudi zaradi stroškovne neučinkovitosti družbe. "Zato bi bila potrebna optimizacija in racionalizacija poslovanja, ne pa investiranje za vsako ceno," je dodal Južna.

Zadovoljstvo, da so delničarji podprli revizijo, je izrazil tudi Škof. "Danes smo slišali diametralno nasprotna pogleda in se je do tega težko na hitro opredeljevati. Svoje bo pokazala tudi revizija, je pa za SDH pomembno, da se ta zgodba čim prej zaključi," je dejal.

SDH je sicer predlagal, da bi revizijo opravila Deloitte Revizija, ki je podala najnižjo ponudbo v vrednosti 127.500 evrov. Ker je ponudba BDO Revizije višja za približno 50.000 evrov in jo je Južna izbral, da bi preprečil konflikt interesov, je zagotovil, da bo namesto Petrola poravnal razliko v ceni storitve.

Glede imenovanja nove uprave je Berger povedal, da je kadrovska komisija nadzornega sveta predlagala kriterije, ki jih je nadzorni svet potrdil, na naslednji seji nadzornikov pa naj bi jih seznanila s prejetimi kandidaturami.