STA novice / Evropska komisija razgrnila zeleni dogovor (dopolnjeno)

Von der Leyenova je priznala, da je številne podrobnosti dogovora potrebno še dodelati: "Nimamo še vseh odgovorov." "Danes se potovanje začenja," je njene besede povzela nemška tiskovna agencija dpa.

Evropski zeleni dogovor je po besedah predsednice Evropske komisije na eni strani posvečen zmanjševanju izpustov, na drugi strani pa ustvarjanju delovnih mest in krepitvi inovacij. "Naš cilj je pobotati gospodarstvo z našim planetom," je dejala.

Dodala je, da je zeleni dogovor "evropski trenutek pristanka na Luni". "Zelo smo ambiciozni, a bomo tudi zelo previdni glede učinka in prihodnjih korakov," je zagotovila po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA.

"Evropski zeleni dogovor je naša nova strategija za rast - za rast, ki daje več, kot vzame," je izpostavila von der Leynova, ki dogovor najprej predstavlja na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, sklicanem posebej v ta namen.

Izvršni podpredsednik komisije Frans Timmermans, odgovoren za zeleni dogovor, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v Evropskem parlamentu dejal, da je zeleni dogovor dober začetek na trnovi poti. "Ukrepati moramo zdaj," je poudaril, ogrožena je namreč biotska raznovrstnost in ljudje v Evropi trpijo zaradi podnebnih sprememb. Zeleni dogovor je po njegovih besedah ponujena roka za sodelovanje: "Vsi se lahko vključijo v razpravo, kako našo družbo pravično preoblikovati."

Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, je Timmermans ob koncu dvourne razprave odgovoril na nekatera vprašanja, ki so jih postavili poslanke in poslanci o tem, kako financirati energetski prehod v srednje- in vzhodnoevropskih državah članicah in kako zagotoviti, da bo industrija tako v EU kot tudi izven nje lahko konkurenčna na podlagi enakih pravil.

To je prvo veliko dejanje nove komisije, ki je zeleni dogovor poleg digitalizacije in gospodarstva v službi ljudi opredelila za enega od treh temeljnih stebrov svojega petletnega mandata.

Zeleni dogovor je dejansko kažipot do trajnostnega gospodarstva. Vključuje vse sektorje, zlasti promet, energijo, kmetijstvo, zgradbe ter jeklarsko, cementno, tekstilno in kemično industrijo ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

Do marca prihodnje leto, torej v sto dneh po začetku mandata, bo komisija sprejela prvi evropski podnebni zakon, v katerega bo pozneje, po temeljiti oceni stanja, vključila konkretne podnebne cilje. Podnebni zakon je potreben čim prej, saj vlagateljem zagotavlja, da je zeleni prehod nepovraten proces, pojasnjujejo viri pri EU.

Načrt med drugim predvideva opredelitev strategije o biotski raznovrstnosti do leta 2030, novo industrijsko strategijo, akcijski načrt za krožno gospodarstvo ter strategijo o trajnostni prehrani, imenovano od kmetije do vilice. Marca prihodnje leto bo komisija zagnala tudi podnebni pakt, s katerim želi v projektu zagotoviti glas in vlogo državljanom.

Za uresničitev vizije podnebne nevtralnosti je ključno financiranje podnebnih ukrepov, zlasti v regijah, kjer so izzivi največji, zato je osrednji del projekta mehanizem za pravičen prehod v brezogljično družbo, s katerim naj bi v prihodnjem večletnem finančnem obdobju 2021-2027 spodbudili za 100 milijard evrov zelenih naložb.

Predlog za vzpostavitev mehanizma za pravičen prehod v brezogljično družbo bo komisija predstavila januarja, predvidoma sredi meseca. Mehanizem vključuje sklad za pravičen prehod in druge ukrepe, na primer prilagoditev pravil o državnih pomočeh z namenom uresničevanja podnebnih ciljev.

Sklad za pravičen prehod naj bi slonel na treh finančnih stebrih: sredstvih za kohezijsko politiko, novem naložbenem programu InvestEU in kapitalu Evropske investicijske banke (EIB), pojasnjujejo viri. Za vsak evro iz sklada naj bi regija, ki bo koristila ta sredstva, za pravično tranzicijo prispevala še štiri ali pet evrov, so ponazorili delovanje mehanizma.

S tem skladom želi unija tudi prepričati Poljsko, Madžarsko in Češko, ki so z argumentom velikih stroškov tranzicije doslej nasprotovale cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, da ga sprejmejo. Enotno potrditev skupnega cilja pričakujejo konec tedna na vrhu unije, ki bo sicer razpravljal tudi o večletnem proračunu, od koder naj bi prišla osnovna sredstva za sklad.

Sicer pa v Bruslju ocenjujejo, da bo uresničitev trenutnih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 terjala 260 milijard evrov dodatnih letnih naložb, kar je približno 1,5 odstotka lanskega bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Januarja bo komisija predlagala tudi naložbeni načrt za trajnostno Evropo.

Bistveno sporočilo komisije je, da je treba prav vse pobude uskladiti z zelenim dogovorom, ki med drugim predvideva tudi novo strategijo za gozdove, novo strategijo za pametno in vzdržno mobilnost, razširitev trgovanja z izpusti na pomorski sektor in vključitev podnebnih ukrepov v vse prihodnje trgovinske sporazume. Za uresničevanje podnebnih ciljev naj bi bila namenjena tudi vsaj četrtina prihodnjega večletnega proračuna unije.