STA novice / Pravobranilec Sodišču EU odsvetoval obravnavo tožbe Slovenije proti Hrvaški (zbirno)

Slovenija v tožbi pred Sodiščem EU očita Hrvaški kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna.

Generalni pravobranilec Pikamäe je pri tem drugačnega mnenja. Presodil je, da so očitane kršitve "akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo", so objavili danes na sedežu Sodišča EU v Luxembourgu.

Mednarodno pravo zavezuje EU v natančno določenih primerih, razmejitev državnega ozemlja pa ne spada na področje pristojnosti unije in torej Sodišča EU, je izpostavil generalni pravobranilec.

Menil je, da se Slovenija v očitkih proti Hrvaški "opira na premiso, da je bila meja določena z arbitražno razsodbo", vendar pa da "ta razsodba v odnosih med državama članicama ni bila izvršena". Na podlagi tega Pikamäe sklepa, da "z vidika prava EU meja med tema državama članicama ni bila določena".

Generalni pravobranilec je iz tega izpeljal, "da želi tako Slovenija implicitno doseči izvršitev arbitražne razsodbe", kar pa da ne spada na področje pristojnosti EU.

Slovenska agentka Maja Menard je ocenila, da je Pikamäe šel mimo slovenskega zahtevka. Štel je, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar pa seveda ni res, je menila. Celotno utemeljitev sicer še preučujejo.

Slovenski zunanji minister Miro Cerar je argumentacijo pravobranilca že ocenil kot šibko. "Takšno je tudi mnenje naših pravnikov, odvetnikov. Pa vendar počakajmo, kajti dokončna domena o tem, kako bo to mnenje ocenjeno, je v domeni sodišča," je dejal.

Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče sicer ni zavezujoče. Zdaj bodo o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe začeli razsojati sodniki. Sodbo se pričakuje v nekaj mesecih, neuradno v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Če bo sodišče potrdilo mnenje pravobranilca in torej ugotovilo, da za primer ni pristojno, se bo postopek s tem končal. Če pa se bodo sodniki odločili, da je tožba dopustna ali delno dopustna, bo sledila obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.

Cerar je opozoril, da je sodišče doslej odločilo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju generalnega pravobranilca, v dveh pa ne.

Minister je tudi poudaril, da odločanje Sodišča EU o tožbi "nikakor nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne sodbe". S to razsodbo je meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in je zavezujoča za obe državi, Hrvaška pa jo mora implementirati. Vse argumente imamo na svoji strani, je dejal in izpostavil pomen vladavine prava, na katerem temelji EU.

Tudi predsednik republike Borut Pahor je po srečanju štirih predsednikov zatrdil, da odločitve arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, ne more spremeniti niti stališče generalnega pravobranilca. Slovenija bo po njegovih besedah še naprej vztrajala, naj državi ustanovita komisijo za demarkacijo, ki bo mejo na kopnem določila v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča.

Glede tega je po njegovih besedah na današnjem srečanju štirih predsednikov vladalo popolno soglasje. "Mislim, da je treba pokazati dovolj potrpežljivosti, vztrajnosti in politične modrosti, da bo enkrat meja med Slovenijo in Hrvaško določena tako, kot jo je določilo arbitražno sodišče," je še dejal Pahor.

Tudi po besedah predsednika vlade Marjana Šarca bo Slovenija pri implementaciji arbitražne razsodbe ostala neomajna. Dvostranski pogovori ali "vrnitev na točko nič" pa po njegovih besedah ne pridejo v poštev.

Predsednik DZ Dejan Židan je bil medtem izjemno zadovoljen zaradi popolne enotnosti štirih predsednikov glede tega vprašanja. Predsednik DS Alojz Kovšca pa je še opozoril, da je nereševanje vprašanja meje slab signal za reševanje podobnih težav držav Zahodnega Balkana, ki si želijo v EU.

Tudi v parlamentarnih strankah so bili nad mnenjem pravobranilca bolj ali manj razočarani. Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je na Twitterju menil, da je bil rezultat pričakovan. "Kot da vlada tega ne bi vedela vnaprej," je menil, Cerarja pa pozval, naj denar za stroške plača iz svojega žepa.

Na Hrvaškem so medtem z odločitvijo pravobranilca zadovoljni. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je na Twitterju zapisala, da je pravobranilec potrdil hrvaška stališča. "Arbitraža je mrtva," je dodala.

Ob tem je ponovila, da sta edina trajna rešitev za spor o meji dialog in dvostranska pogajanja. "Prej ko Slovenija to spozna, prej bomo rešili to vprašanje," je še zapisala.