STA novice / Zelene naložbe v žarišču prvega sestanka nove Evropske komisije (zbirno)

Evropa zmore in mora igrati vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, pri čemer je ključno vprašanje, kako bomo to financirali, zlasti tranzicijo, je izpostavila nova predsednica komisije Ursula von der Leyen na prvi novinarski konferenci v novi vlogi po prvem kolegiju nove komisije. "Investicije bodo ključne," je opozorila.

Zato bo komisija kot osrednji del zelenega svežnja, ki ga bo predstavila 11. decembra, predlagala sklad za pravično tranzicijo. Okvirni cilj je, da bi ta sklad na podlagi sredstev iz evropskega proračuna in v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) spodbudil 100 milijard evrov naložb v obdobju 2021-2027.

Von der Leynova je danes v Bruslju poročala tudi o udeležbi na podnebnem vrhu v Madridu, pri čemer je izpostavila načrte za pripravo prvega podnebnega zakona, ki bo zagotovil nepovratno pot k podnebni nevtralnosti.

Nova predsednica ob tem opozarja, da je treba imeti vselej pred očmi stroške podnebnega neukrepanja. Zato je podpredsedniku komisije Marošu Šefčoviču, pristojnemu za predvidevanja, naročila, naj do prihodnjega tedna pripravi poročilo o tem.

Zaradi nujnosti naložb v ključne evropske politike je von der Leynova kritična do ostrih proračunskih rezov v večletnem proračunu za obdobje 2021-2027, ki jih predvideva nedavno predstavljen predlog finskega predsedstva.

Finski predlog ni zadosten; če smo resni, moramo investirati, je še izpostavila in znova opozorila, da je treba dogovor doseči v začetku prihodnjega leta. Pogajanja mora sedaj po njenih besedah prevzeti predsednik Evropskega sveta Charles Michel, o finskem predlogu bodo razpravljali na vrhu unije prihodnji teden.

Stališča glede obsega večletnega proračuna so zelo različna, tako med institucijami kot med članicami. Evropska komisija je predlagala, naj proračun znaša 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) unije, Evropski parlament želi 1,3 odstotka BND, finsko predsedstvo pa je predlagalo 1,07 odstotka BND. Članice sicer vselej želijo oklestiti predlog komisije, Evropski parlament pa vselej zahteva več.

Na dnevnem redu prvega kolegija nove komisije je bil tudi nedavni potres v Albaniji, ki je terjal 50 smrtnih žrtev, okoli 2000 ljudi pa je bilo poškodovanih. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič bo danes odpotoval v Albanijo, kjer bo ocenil, kakšno pomoč potrebuje država za obnovo.

To bo prva Lenarčičeva pot v njegovi novi vlogi evropskega koordinatorja za odzivanje na krize. V četrtek se bo sestal s premierjem Edijem Ramo in kmetijskim ministrom, pooblaščenim za krizno koordinacijo na najbolj prizadetem območju.

Von der Leynova je izpostavila, da bodo v pomoč Albaniji takoj namenili 15 milijonov evrov iz sklada za soseščino, načrtujejo pa tudi donatorsko konferenco v podporo državi pri obnovi.

Komisija je Albaniji že pomagala z mobilizacijo treh reševalnih ekip, ki štejejo 200 oseb iz Italije, Grčije in Romunije, ter pri dodeljevanju generatorjev, šotorov, spalnih vreč in prve pomoči, ki so jih prispevale Belgija, Slovaška, Romunija in Avstrija.

Nova komisija je na prvem tedenskem sestanku razpravljala tudi o dogajanju na Malti v povezavi z umorom novinarke Daphne Caruana Galizia. Von der Leynova je izpostavila zaskrbljenost ter pozvala k temeljiti in neodvisni preiskavi brez kakršnega koli političnega vmešavanja.

Malteški premier Joseph Muscat je v nedeljo zaradi očitkov glede ravnanja v primeru umorjene novinarke, ki je preiskovala korupcijo v njegovem ožjem krogu, napovedal, da bo januarja odstopil. Premier po navedbah kritikov, tudi družine umorjene novinarke, ščiti odgovorne za umor, vendar mu vodstvo laburistične stranke za zdaj odločno stoji ob strani.

Nova komisija je na prvem kolegiju, ki je po besedah von der Leynove potekal brez papirjev in je bil torej povsem digitalen, opredelila tudi nove metode dela.

Ekipa je razdeljena v šest komisarskih skupin, ki jih vodijo izvršni podpredsedniki oziroma predsedniki in pokrivajo šest ključnih prioritet: evropski zeleni dogovor, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, gospodarstvo za vse, spodbujanje evropskega načina življenja, močnejša Evropa v svetu in nov zagon demokracije.

Novost komisije von der Leynove, ki si je zadala cilj, da bo geopolitična, je tudi to, da bo na vsakem kolegiju podano posebno poročilo o zunanjepolitičnem ukrepanju, vzpostavili pa bodo tudi novo telo za notranje usklajevanje zunanjepolitičnega ukrepanja.

Nova predsednica je izpostavila, da so pri sestavljanju kabinetov prvič zagotovili spolno uravnoteženost, kar je označila za "majhno revolucijo". Prav tako je poudarila, da je v njenem kabinetu 16 različnih nacionalnosti in da tudi komisarje poziva, naj povišajo število oseb različnih nacionalnosti v svojih ekipah.

Komisija bo svoji geopolitični ambiciji prilagodila tudi svoj notranji think tank, ki se bo po novem imenoval I.D.E.A., kar je angleška okrajšava za navdih, razpravo, sodelovanje in pospešeno ukrepanje (v angleščini inspire, debate, engage in accelerate action).