STA novice / Podjetja skrbi evropska direktiva o čezmejnem opravljanju storitev

Kot je pojasnil predsednik regijskega sveta izvajalcev čezmejnih storitev Albert Kekec, je v začetku leta evropska zveza gradbenih in lesnih delavcev na Evropsko komisijo podala prijavo zoper Slovenijo zaradi očitkov o dumpingu v njihovi dejavnosti. Po njihovem prepričanju naj bi Slovenija omogočala s svojo zakonodajo nižje plačevanje prispevkov in davkov za zaposlene, s tem pa večjo konkurenčnost na teh trgih.

Slovenski podjetniki v tej dejavnosti menijo, da očitki ne držijo, saj je bruto plača, kakršna je zahtevana v tujini, sestavljena tako ali drugače, vsaka država pa ima svojo lokalno zakonodajo in delež zneskov, ki se nameni za davke in prispevke, naj bi bil zadeva vsake posamezne države. Na te očitke so vložili pritožbo, a epiloga za zdaj še ni.

"Domnevamo, da je bila pri tem izzvana prav Slovenija, ker se kot manjša država in tudi zgodovinsko gledano slabo brani pred takšnimi procesi. Iz tega pa bi na koncu lahko nastala neka sodna praksa, ki bi verjetno vplivala tudi na druge članice EU. Zato je pomembno, da naša država prepozna težo te zadeve in ukrepa pravilno," je dejal Kekec.

Tudi zato so se na Štajerski gospodarski zbornici odločili naročiti strokovno analizo pomena izvoza gradbenih in tehničnih storitev ter s tem povezane problematike ureditve napotenih delavcev, ki jo je za njih izdelal ekonomist Jože P. Damijan.

Kot je ta povedal na današnji predstavitvi v Mariboru, bi potencialne spremembe zakonodaje na tem področju pomenile ustavitev ali bistveno zmanjšanje izvoza gradbenih, tehničnih in transportnih pa tudi vseh drugih storitev, ki jih slovenska podjetja izvajajo v EU. Še posebej bi to veljalo prav za podravsko območje, kjer so taka podjetja prisotna v nadpovprečnem številu.

Med drugim bi lahko po Damijanovih besedah prišlo do občutnejših izgub delovnih mest po vsej državi, pri čemer omenja dobrih 10.000 delovnih mest v primeru osnovnega scenarija ali celo 13.000 po najbolj pesimističnem, od tega okoli 5000 samo v Podravju.

V zbornici se zato sprašujejo, ali se zakonodajalec zaveda vseh posledic, ki bi jih nekritično uvajanje sprememb prineslo. Kot poudarjajo, gre tako za posredne kot tudi neposredne učinke na celotni bruto domači proizvod, pri čemer bi največje breme spet nosila prav podravska regija. Ob tem jih skrbi tudi zato, ker so odgovorni na državni ravni z informacijami za zdaj zelo skopi, doslej namreč uradno od ministrstva za delo niso prejeli še niti vsebine pritožbe.

Kot je poudaril Damijan, gradbena, tehnična in transportna podjetja v Sloveniji ustvarijo približno petino celotnega izvoza storitev ter skoraj 4,5 odstotka celotnega slovenskega izvoza, pri čemer kar 80 odstotkov trga predstavlja prav EU. V Podravju takšna podjetja ustvarijo petino celotnega izvoza, zaostaja le za osrednjeslovensko regijo, hkrati pa tudi najhitreje raste.

Tovrstna podjetja, ki poslujejo tudi s tujino, skupaj zaposlujejo že več kot 70.000 ljudi, mesečno pa je na delo v tujino napotenih že okoli 12.000 ljudi. Med vsemi evropskimi državami Slovenija pri tem zaostaja le za Poljsko, je pa zadnja leta država z najhitreje rastočim storitvenim poslovanjem v EU.

Čeprav je v omenjenih sektorjih več kot 70 odstotkov delavcev, ki prihajajo iz tujine, zlasti držav nekdanje Jugoslavije, Damijan opozarja, da gre kljub temu za slovenska podjetja, ki za svoje delavce vplačujejo v slovensko socialno in davčno blagajno.

Predstavitve analize so se udeležili tudi nekateri poslanci, med njimi mariborska poslanka največje vladne LMŠ Lidija Divjak Mirnik, ki je povedala, da predloga implementacije za zdaj v državni zbor še niso dobili, tako da je vse skupaj še vedno na pristojnem ministrstvu. Po svojih močeh bo skušala priti do informacij, kako daleč je zadeva, se ji pa zdi pomembno, da bi se poslanci pred odločanjem seznanili tudi s pripombami gospodarstva.