STA novice / V Evropskem parlamentu prihodnji teden odločilno glasovanje o novi komisiji (ozadje)

Na tajnem glasovanju o potrjevanju nove komisarske ekipe ni pričakovati novih zapletov, potem ko je von der Leynova zamenjala Francozinjo Sylvie Goulard, Romunko Rovano Plumb in Madžara Laszla Trocsanyija, ki jih je Evropski parlament zavrnil.

Novi madžarski kandidat za komisarja za širitev Oliver Varhelyi, kandidat Francije za resor za notranji trg Thierry Breton in Romunka Adina Ioana Valean, ki bo odgovorna za promet, so nato uspešno prestali zaslišanja v pristojnih parlamentarnih odborih.

Von der Leynova je na pobudo parlamenta pristala tudi na nekaj sprememb v nazivih resorjev. Najbolj sporen portfelj za zaščito našega evropskega načina življenja se bo imenoval resor za spodbujanje našega evropskega načina življenja, k resorju za delovna mesta so dodali še socialne pravice, k resorju o oceanih pa še ribištvo. Za parlament sicer še ostaja sporen naziv resorja Bolgarke Marije Gabriel za inovacije in mlade, ker ne vključuje besed kultura, znanost in izobraževanje. Ministri EU za kulturo so pozvali k vključitvi besede "kultura" v naziv.

Nova komisija bo štela 27 članov, čeprav ima EU še vedno 28 članic. Velika Britanija se je kljub preložitvi brexita do konca januarja 2020 odločila, da kandidata ne bo predlagala. Komisija je zaradi tega proti državi sprožila pravni postopek, in sicer ji je poslala prvi uradni opomin. Rok za odgovor nanj se je iztekel v petek opolnoči.

Pričakovati je, da bo von der Leynova v začetku prihodnjega tedna predložila osvežen seznam 27 komisarskih kandidatov. Ta seznam naj bi potrdile vse članice unije in na tej podlagi naj bi parlament v sredo glasoval. Tako bi se tudi izognili potrebi po soglasni odločitvi Evropskega sveta o zmanjšanju števila komisarjev.

Komisija pod vodstvom von der Leynove, v kateri bo Slovenec Janez Lenarčič zadolžen za resor kriznega upravljanja, bo po potrditvi v parlamentu začela delati z enomesečno zamudo. Petletni mandat sedanje ekipe pod vodstvom Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja se je namreč iztekel 1. novembra, a je morala zaradi zapletov s komisarskimi kandidati mandat podaljšati.

Da ne pričakujejo novih zapletov, so v petek na brifingu pred plenarnim zasedanjem v Ljubljani dejali tudi evropski poslanci Franc Bogovič (EPP/SLS), Ljudmila Novak (EPP/NSi) in Klemen Grošelj (Renew/LMŠ). Strinjali so se, da je pomembno, da nova ekipa čim prej začne z delom.

Grošelj je tudi ocenil, da legitimnost nove komisije brez britanskega komisarja ne bo manjša. Bogovič je dejstvo, da Britanci ne bodo imeli svojega komisarja, označil za klasičen notranjepolitični problem Združenega kraljestva, Novakova pa je izrazila upanje, da bo postopek pravno pravilno izpeljan.

Prav tako v sredo bo Evropski parlament glasoval o okvirnem dogovoru o proračunu povezave za 2020. Zadnji proračun v trenutnem večletnem finančnem okviru EU 2014-2020 predvideva več investicij za boj proti podnebnim spremembam, raziskave, infrastrukturo in mlade. Predvideva 168,7 milijarde evrov v obveznostih, kar je 1,5 odstotka več od proračuna za letos, in 153,6 milijarde evrov v plačilih, kar je 3,4-odstotna rast glede na letos. Obveznosti se sicer nanašajo na znesek, za katerega se lahko sklenejo pogodbe v danem letu, plačila pa na dejansko izplačani denar.

Tretji dan plenarnega zasedanja bodo v Strasbourgu razglasili tudi dobitnika letošnje filmske nagrade lux. Med finalisti je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Bog obstaja, ime ji je Petrunija makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske. V tekmi za nagrado sta še Nerešeni primer Hammarskjöld danskega režiserja Madsa Brüggerja in Kraljestvo španskega režiserja Rodriga Sorogoyena.

Dan pred tem bo ukrajinski režiser Oleg Sencov prejel nagrado Saharov, ki jo Evropski parlament podeljuje borcem za človekove pravice. Sencov je sicer lanski nagrajenec, a bo nagrado prevzel v torek, ker je bil pred tem v ruskem zaporu. Letos bo nagrado prejel zaprti borec za pravice Ujgurov Ilham Tohti.

Med temami novembrskega plenarnega zasedanja so še priprave na prihodnji vrh EU, podnebni in okoljski izzivi, istanbulska konvencija in drugi ukrepi za boj proti nasilju na podlagi spola ter pravice otrok v globalnem in digitaliziranem svetu. Evroposlanci bodo glasovali tudi o članih Evropskega računskega sodišča.