STA novice / Ministrstvo izpostavlja razlike v izračunih Bruslja in Ljubljane

Na ministrstvu za finance so izrazili zadovoljstvo, da je Evropska komisija prepoznala uspešno delo Slovenije pri zniževanju javnega dolga v deležu bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je v zadnjem obdobju druga država v EU po hitrosti zniževanja dolga, so izpostavili.

Ponekod pa se ocene Slovenije in Bruslja razlikujejo. Slovenija bo tako po ocenah komisije letos dosegla nominalni presežek sektorja država v višini 0,5 odstotka BDP in ga obdržala tudi v letu 2020. Na ministrstvu za finance medtem ocenjujejo, da bomo leto 2019 končali s presežkom sektorja država v višini 0,8 odstotka BDP, leta 2020 pa se bo ta zvišal na 0,9 odstotka.

Ocene osnutkov proračunskih načrtov temeljijo na makroekonomski napovedi in projekcijah Evropske komisije iz letošnje jeseni, so ob tem poudarili na ministrstvu. Komisija je takrat Sloveniji za letos napovedala 2,6-odstotno rast BDP, leta 2020 pa naj bi se ta zvišala na 2,7 odstotka. To je slabše od pomladanske napovedi komisije in hkrati nižje od jesenske makroekonomske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki jo je ministrstvo uporabilo pri pripravi osnutka proračunskega načrta 2020.

"Ker je napoved komisije slabša, so posledično nekoliko nižje tudi njene ocene prihodkov in nominalnega salda," ugotavljajo na ministrstvu. Letos se prihodki po mnenju komisije znižajo že na račun razbremenitve regresa, prihodnje leto pa še dodatno zaradi davčne optimizacije.

Glede doseganja srednjeročnega cilja oziroma strukturnega napora komisija ocenjuje, da obstaja nekaj tveganja za odstopanje od prilagoditveni poti za doseganje tega cilja za leto 2020 in znatno odstopanje pri upoštevanju leta 2019 in 2020 skupaj. Pri tej oceni Evropska komisija izpostavlja visoko negotovost pri izračunih proizvode vrzeli, kar pomeni, da bi Slovenija v 2020 lahko dosegla splošno skladnost. To se bo preverjalo spomladi 2021.

Pri oceni doseganja strukturnega napora oziroma srednjeročnega cilja prihaja do dodatne razlike med izračuni komisije in Slovenije, predvsem zaradi nove nižje napovedi evropskega statističnega urada Eurostat glede števila prebivalstva v starosti od 15 do 74 let po letu 2019, višje ocenjenega sidra naravne stopnje brezposelnosti in posledično nižjega potencialnega BDP. Vse to vodi do še večjega razkoraka med Slovenijo in komisijo pri izračunu proizvodne vrzeli.

Komisija izpostavlja tudi potrebo po večjem napredku pri izvajanju strukturnih sprememb. "Tudi ministrstvo za finance si vseskozi prizadeva za izvajanje strukturnih reform, vendar te terjajo širši družbeni konsenz in niso izvedljive v enem letu, temveč fazno," so zapisali.