STA novice / Predsednik poklicnih gasilcev Korošak za STA izpostavil potrebo po spremembah zakonodaje

Korošak je za STA dejal, da njihov pomemben cilj ostaja izboljšanje zakona o gasilstvu, ki bi zagotovil večjo požarno varnost v državi in boljše pogoje dela za gasilce. Osnutek je sicer še vedno v usklajevanju znotraj ministrstva in z gasilskimi organizacijami.

Podobno kot prostovoljni gasilci se tudi poklicni gasilci soočajo s številnimi težavami. Po oceni Korošaka bo treba še veliko postoriti na področju financiranja poklicnih gasilskih enot, da ne bo več prihajalo do zmanjševanja sredstev za njihovo delovanje ali celo njihovega ukinjanja.

Še večji problem se po besedah Korošaka dogaja v industrijskih gasilskih enotah. Te enote imajo po besedah Korošaka največ težav z lastniki, ki na primer niso naklonjeni izvajanju požarne preventive, a požarno varnost večinoma gledajo skozi denar in neredko na požarni varnosti varčujejo.

"Slovenska realnost je postalo tudi ukinjanje industrijskih gasilskih enot," je dejal Korošak. Kot je izpostavil, noben zakon podjetij ne obvezuje, da bi imela poklicne gasilske enote, večina jih tako požarno varnost zagotavlja po zakonskem minimumu.

Kot primer je izpostavil požara v Kemisu ali Ekosistemih. Verjame, da "če bi na teh lokacijah imeli prisotnega gasilca, tako katastrofalnih požarov ne bi bilo". Država bi morala skozi zakon o gasilstvu pritisniti na gospodarstvo, meni Korošak.

V združenju predlagajo določene spremembe omenjenega zakona za boljšo ureditev dela poklicnih gasilcev in povečanje obveznosti podjetij za zagotavljanje gasilske službe.

Še en problem s poklicnimi gasilskimi enotami v gospodarstvu je po besedah Korošaka ta, da noben zakon podjetij ne obvezuje, da bi svoje gasilce pošiljala na usposabljanja.

Korošak je opozoril, da v Sloveniji tudi še vedno ni predpisanega sistema periodičnega psihofizičnega preizkusa operativnih gasilcev, tako poklicnih in prostovoljnih. Prav tako ni načrta permanentnega usposabljanja in licenciranja poklicnih gasilcev preko celotne kariere.

Operativni gasilci tudi še vedno nimajo urejenega statusa, poklicni gasilci pa spadajo med zaposlene v javnem sektorju, čeprav jih večinoma financirajo lokalne skupnosti. Kot je opozoril Korošak, tako poklicni gasilec v primeru invalidnosti in nezmožnosti pridobitve zdravniškega spričevala za operativnega gasilca preprosto izgubi zaposlitev.

"Zato predlagamo, da bi imele poklicne gasilske enote pravico zaposliti tudi nekaj oseb za manj zahtevna operativna gasilska dela, kot je gasilec dispečer. Zavzemamo se tudi za ureditev enotnega nezgodnega in odgovornostnega zavarovanja, ki bi poškodovanim gasilcem omogočalo pravična nadomestila v primeru poškodb ali smrti," je še dodal Korošak.

V združenju se zavzemajo za ureditev kolektivnega zavarovanja tako prostovoljnih kot poklicnih gasilcev na ravni države.

Težav na področju gasilstva je tako veliko. Kljub temu je za zdaj zanimanje za vpis na gasilsko šolo po besedah Korošaka dobro, že drugo leto vpisujejo po dva razreda slušateljev, torej več kot 50 bodočih poklicnih gasilcev na generacijo. Vendar, tako Korošak, tudi zaradi nizkih plač gasilcev, to zanimanje kopni.

Združenje slovenskih poklicnih gasilcev združuje 13 teritorialnih poklicnih gasilskih enot, 15 industrijskih poklicnih enot, tri letališke gasilske enote in štiri prostovoljna gasilska društva s poklicnim jedrom, skupno je v združenje včlanjenih 800 poklicnih gasilcev.

Na današnji skupščini v Domžalah bo člane nagovoril tudi minister za obrambo Karl Erjavec.