STA novice / Poštni sindikat uresničil grožnjo s stavko (zbirno)

Medtem ko so iz sindikata dopoldne sporočili, da se jim je pridružila več kot polovica vseh pismonoš in tistih, ki delajo za poštnimi okenci, med njimi naj bi bilo kar 70 odstotkov vseh poštarjev v jutranji dostavi, naj bi se po podatkih poslovodstva stavki pridružila manj kot tretjina zaposlenih.

Kot je za STA povedal predsednik sindikata Saša Gržinič, skoraj ni pošte v Sloveniji, kjer pismonoše ne bi stavkali, marsikje skupaj s sodelavkami in sodelavci na poštnih uradih. Delo so po njegovih informacijah ustavili po vsej državi, največji delež na Obali, od koder sindikat tudi prihaja, visoka je udeležba tudi v Mariboru, Celju, Novem mestu in Kranju.

To kaže na to, da se stavki niso pridružili samo njihovi člani, pač pa tudi tisti, ki niso člani sindikata, verjetno pa tudi zaposleni, ki so sicer člani Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Ta se po februarskem dogovoru med obema reprezentativnima sindikatoma in upravo tokrat ni pridružil stavkovnim zahtevam in stavki.

Da vodstvo sicer državnega podjetja, kjer zaposleni stavkajo sploh prvič, ne more reči, da stavka ni upravičena, po Gržiničevem mnenju kaže tudi dejstvo, da so se jim želeli pri stavkovnih aktivnostih v podporo pridružiti tudi študenti, a naj bi jim vodstvo Pošte poslalo navodilo, da morajo delati, v nasprotnem primeru jih bodo poslali domov in z njimi prekinili sodelovanje.

Prav tako naj bi se po informacijah sindikata že zjutraj zaradi visoke udeležbe sesul sistem dostave, saj poštarji opravljajo le zakonsko obvezni minimum, zato naj bi celo stavkajočim poštarjem izdali navodilo, da morajo kljub sodelovanju v stavki za zagotovitev obvezne dostave opraviti nadure.

Da so se pripravljeni pogovarjati tudi o dvigu plač zaposlenim, a na način, ki ne bo ogrozil poslovanja in delovnih mest, pa je prvi dan stavke povedal generalni direktor Boris Novak.

Trenutno povprečno mesečno izplačilo v dostavi znaša 1040 evrov neto, za zaposlene za poštnimi okenci pa 1194 evrov neto. Ugoditev stavkovnim zahtevam sindikata bi po njegovem pomenila, da bi pošta z letom 2020 začela poslovati negativno. Poleg že februarja dogovorjenega šest milijonov evrov težkega povečanja mase plač v letošnjem letu ter dodatnih 11 milijonov evrov v letu 2020, bi dodaten desetodstoten dvig pomenil še dodatnih 12 milijonov evrov.

"Na takšen nerealno pričakovan dvig plač ne moremo pristati. Po našem mnenju je stavka neupravičena, saj že obstoječi sporazum izboljšuje pogoje za zaposlene. Zato smo na pogajanjih povedali, da se sicer lahko pogovarjamo o zvišanju plač in dogovor prenesemo v leto 2020, ko se bodo začela tudi pogajanja o novi kolektivni pogodbi," je dejal Novak.

Ob tem je spomnil, da se stavki tokrat ni pridružil sindikat delavcev prometa in zvez, saj ocenjuje, da je februarja sklenjen dveletni dogovor dober in da ga delodajalec izvaja. Tudi SPD od takrat sklenjenega dogovora, v katerem so reševali vse nakopičene težave glede njihove primarne zahteve po razbremenitvi zaposlenih, ni odstopil.

Po zagotovilih uprave njihov cilj ostaja čim prejšnje zbližanje stališč in sklenitev ustreznega dogovora, a v času stavke bo gotovo prihajalo do nekaterih motenj. Kot je povedal član poslovodstva Andrej Rihter, po za zdaj še neuradnih podatkih stavka manj kot tretjina zaposlenih, največ v Kopru in Celju.

S sindikatom so sicer za čas stavke po njegovih besedah podpisali dogovor o obsegu opravljanja storitev, ki je nekoliko večji, kot ga sicer določa zakon o poštnih storitvah.

Drugi član poslovodstva Vinko Filipič je njihove stranke pozval k razumevanju, saj si prizadevajo sedanje razmere čim prej rešiti. Vse aktualne informacije po njegovem sproti objavljajo na spletni strani družbe, za poslovne stranke pa so odprli vse linije njihovih skrbnikov in dežurno službo.

"Naša konkurenčna pozicija se s stavko poslabšuje, saj delujemo v zelo konkurenčnem okolju zlasti pri paketnem poslovanju," je še opozoril Filipič.

Po besedah vodje pogajalske skupine z delodajalske strani Karmen Lebe Grajf vsaka stavka pomeni pretres za sistem, še posebej, če gre za tako kompleksno organizacijo, kot je Pošta Slovenije, vseeno pa je zavrnila navedbe predstavnikov sindikata, da naj bi se že zjutraj sesul sistem dostave. Prav tako je zanikala navedbe, da naj bi nekaterim študentom, ki naj bi se želeli pridružiti stavki, grozili z odpovedjo sodelovanja.

Pogajanja z enim od dveh reprezentativnih sindikatov bodo nadaljevali v torek, Novak pravi, da so vedno pripravljeni ponuditi približevalni predlog, kakšen bo, pa ni povedal, saj morajo še prej ugotoviti, kaj bi bilo vzdržno.

Sindikat poštnih delavcev je stavko napovedal konec oktobra, nato pa začel pogajanja s poslovodstvom o stavkovnih zahtevah. Med drugim je zahteval kadrovsko okrepitev in desetodstotni dvig plač. Do sobote so se v pogajanjih vsebinsko poenotili glede vseh stavkovnih zahtev, razen glede zahteve za zvišanje plač.

Vodstvo je sindikatu na zadnjih pogajanjih v soboto ponudilo izplačilo poslovne uspešnosti za letos, na kar pa sindikat ni pristal.