STA novice / Slovenija za nadaljnje intenzivno uresničevanje sporazuma o nasledstvu

To bo tudi neke vrste spoznavno srečanje, saj imajo razen Hrvaške vse naslednice nove visoke predstavnike, tudi Slovenja od julija Matejo Vraničar Erman. Uradni Zagreb sicer o seji stalnega skupnega odbora visokih predstavnikov doslej ni objavil še ničesar, niti časovnice.

Slovenija se bo na sestanku, kot se je izvedelo iz virov blizu zunanjega ministrstva, zavzela za stalen dialog visokih predstavnikov, brez večletnih prekinitev, kot je bilo to doslej, s ciljem udejanja sporazuma v praksi. Zagrebški sestanek bo od uveljavitve sporazuma leta 2004 namreč šele peti, medtem ko naj bi se visoki predstavniki, ki bdijo nad uresničevanjem sporazuma, srečevali na pol leta. Naslednje srečanje bo pripravilo Skopje.

Slovenija si želi tudi nadaljevanje intenzitete dela v odborih po posameznih prilogah sporazuma, kjer je bil v zadnjih letih dosežen določen napredek.

Tako se je po prilogi A, ki zadeva razdelitev premičnega in nepremičnega državnega premoženja SFRJ, lani prvič sestal pristojni odbor, ki bo imel svojo drugo sejo decembra v Sloveniji.

Pomemben napredek je bil dosežen pri delitvi diplomatskih in konzularnih predstavništev, od katerih jih je razdeljenih 80 odstotkov.

Največ odprtih vprašanj ostaja po prilogi C, ki zadeva vprašanja finančnih sredstev in obveznosti nekdanje SFRJ, med drugim glede delitve jamstev SFRJ za t. i. stare devizne vloge. Potem ko države naslednice že leta ne kažejo pripravljenosti nadaljevati pogajanj o tem vprašanju pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (Bis), kot to določa sporazum, bo Slovenija na sestanku znova odprla to vprašanje, saj jih k njegovi rešitvi zavezuje sporazum.

Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Ališić, ki je Sloveniji in Srbiji naložile poplačilo še neizplačanih varčevalcev Ljubljanske banke v BiH in na Hrvaškem oz. Investbanke, namreč o tem ni razsojalo in je naslednice napotilo k ureditvi tega vprašanja.

Pri vprašanju delitve, kopiranja in dostopa do državnih arhivov nekdanje SFRJ (priloga D), bo Slovenija na sestanku skušala dobiti podporo ostalih držav za digitalizacijo skupnih arhivov SFRJ, za katero bo nato potrebno zagotoviti sredstva.

Pri prilogi G, ki zadeva zaščito zasebnega premoženja podjetij in posameznikov, želi doseči soglasje stalnega odbora visokih predstavnikov, da bi se to prilogo uporabljalo neposredno, torej da bi bilo sklepanje dvostranskih sporazumov o teh vprašanjih opcija, ne pa nujni pogoj.

Slovenija bo na sestanku odprla tudi dve posebni temi, o katerih bi bilo po njeni ceni potrebno odpreti pogovore. Odprla bo vprašanje lastništva nekdanjega jugoslovanskega paviljona v Benetkah, ki ga uporablja Srbija in je pomembno za sodelovanje na največji svetovni razstavi sodobne umetnosti Beneškem bienalu in Arhitekturnem bienalu. Slovenija si želi, da bi ga države naslednice prepoznale kot nasledstveno vprašanje in kot takega reševale preko razdelitve lastništva ali katere od oblik souporabe.

Odprla bo tudi vprašanje skupnega vzdrževanja spominskih obeležij in grobišč v tujini, kjer so pokopane žrtve 2. svetovne vojne iz nekdanje SFRJ. Po ocenah naj bi šlo za nekaj več kot 20 obeležij v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Rusiji in Grčiji, katerih usoda je sedaj odvisna od lokalnih skupnosti ali posameznih naslednic. Vprašanje vzdrževanj tovrstnih obeležij in spomenikov v državah naslednicah so sicer urejena z dvostranskimi sporazumi.

Sporazum o nasledstvu so naslednice nekdanje SFRJ - Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija in Severna Makedonija - podpisale 29. junija 2001 na Dunaju, v veljavo pa je stopil 2. junija 2004.

Visoki predstavniki za nasledstvo so se nazadnje sestali novembra 2015 v Sarajevu, pred tem pa še septembra 2009 v Beogradu, junija 2007 na Brdu pri Kranju ter junija 2005 v Skopju.