STA novice / POPRAVEK: Raziskava: Podjetja v Sloveniji dolgo čakajo na plačila poslovnih kupcev, a jih to ne skrbi preveč

Skupina EOS s sedežem v Nemčiji je 12. leto zapored med podjetji izvedla telefonsko raziskavo o plačilnih navadah. Vanjo je bilo v 17 državah vključenih 3400 podjetij z letnim prometom nad pet milijonov evrov in številom zaposlenih nad 20. Zadnja leta je v raziskavo vključeno tudi 200 slovenskih podjetij.

Gledano na vseh 17 držav so se odobreni plačilni roki potrošnikom in poslovnim kupcem skupaj v zadnjih nekaj letih nekoliko znižali in so letos v povprečju pri 33 dneh, pri čemer so v sodelujočih državah iz bolj zahodnega dela Evrope pri 30 dneh, v državah iz vzhodnejšega dela stare celine pa pri 34 dneh.

V Sloveniji so odobreni plačilni roki potrošnikom v povprečju pri 14 dneh, poslovnim kupcem pa pri 43 dneh. Zadnja številka pomeni, da so med sodelujočimi državami odobreni plačilni roki podjetjem daljši le v Grčiji (51 dni) in Španiji (44 dni). Najkrajši so sicer odobreni plačilni roki podjetjem v Nemčiji (26 dni) in na Danskem (28 dni).

Povprečne zamude pri plačilih so se v zadnjih letih na območju izvedbe raziskave medtem stabilizirale. Lani so bile skupaj za potrošnike in poslovne kupce pri 21 dneh. Na bolj zahodnem delu celine so bile pri 19 dneh, na vzhodnem pa pri 22 dneh.

V Sloveniji so bile v povprečju pri 32 dneh, pri čemer so bile pri poslovnih kupcih 38 dni, pri potrošnikih pa 20 dni. Po povprečnem številu dni zamud pri poslovnih kupcev je bila Slovenija slabša le od Rusije (43 dni).

Skupaj gledano morajo tako podjetja v Sloveniji na plačilo računa, ki jih izstavijo poslovnim kupcem, v povprečju čakati 81 dni, kar je najslabši rezultat med vsemi državami v raziskavi. Najvišje so Nemčija, Danska, Švica in Francija, na dnu lestvice pa so pred Slovenijo še Grčija, Rusija in Španija.

To po besedah Natalije Zupan iz družbe EOS KSI, slovenskega dela skupine EOS, pomeni, da je obrat terjatev v Sloveniji veliko počasnejši, kar negativno vpliva na poslovno učinkovitost in produktivnost.

Slovenija je sicer zelo dobra po deležu računov, ki se poravna v roku. Takih je - gledano skupno za potrošnike in podjetja - 89 odstotkov, medtem ko je povprečje za 17 držav pri 84 odstotkih.

To je sicer predvsem posledica velike plačilne discipline potrošnikov, ki imajo po besedah Zupanove ob nemških tudi najkrajše odobrene plačilne roke. Pri poslih med podjetij je slika slabša, saj je v roku plačanih le 74 odstotkov vseh računov, kar je pet odstotnih točk slabše od povprečja. Zamuja pa 24 odstotkov plačil. Slovenska podjetja so tako glede tega na slabšem od konkurence po Evropi, je dejala Zupanova.

Razmere v Sloveniji se sicer v zadnjih letih vidno izboljšujejo, a vseeno se zdi, da so dolga obdobja plačevanja računov v poslih med podjetji precej zakoreninjena značilnost poslovnega okolja. O tem priča tudi podatek, da so slovenska podjetja - v družbi z nemškimi in danskimi, kjer je plačilna disciplina najboljša - primerjalno gledano najmanj zaskrbljena zaradi učinkov zamud pri plačilih na delovanje podjetja.

Le osem odstotkov jih meni, da je zaradi tega ogrožen obstoj podjetij, 17 odstotkov je zaradi tega utrpelo izgubo dobička, 21 odstotkov pa likvidnostne težave. Vsega šest odstotkov jih zaradi tega tudi zviša cene ali omeji zaposlovanje. "Ob stanju, ki ga imamo, se torej slovenska podjetja počutijo zelo varno," je strnila Zupanova.

Med ukrepi, ki se jih slovenska podjetja vseeno lotevajo za omejitev problematike zamud pri plačilih, glede na tista iz drugih držav v večji meri uporabljajo preverjanje bonitete in zavarovanje proti neplačilu. Tako kot podjetja drugod po Evropi se trudijo ažurno izstavljati račune in slediti jasnemu protokolu opominjanja, bistveno manj pa najemajo profesionalne storitve izterjave terjatev.

Zupanova je sicer povedala še, da se zdi toleranca do daljših plačilnih obdobij v Sloveniji večja, prav tako pa zamudniki pri plačilih velikokrat obveznosti poravnajo šele, ko se sprožijo sodni postopki ali račune zablokira banka. Na vprašanje, zakaj podjetja sploh še sodelujejo s takšnimi kupci, pa je odgovorila, da nekatera kupce preprosto potrebujejo in pristajajo na takšne razmere.