STA novice / Predlogu NSi za spremembe pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev podporo napovedali le v SDS in Levici

Poslanke in poslanci so o predlogu zakona danes na seji DZ opravili splošno razpravo. V imenu predlagateljev je Iva Dimic uvodoma pojasnila, da želijo študentsko in dijaško delo ter kadrovske štipendije izvzeti iz skupnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. In sicer se po predlogu ti prejemki ne bi upoštevali do višine posebne olajšave, kot je določena v zakonu, ki ureja dohodnino. Po navedbah Aleksandra Reberška (NSi) je to po novem do 3500 evrov.

Kot je dejala Dimičeva, bi se posledično izboljšal položaj socialno šibkejših družin dijakov in študentov, predvsem tistih z več otroki, in materam samohranilkam, ki so prepogosto zaradi nekaj centov preseženega družinskega cenzusa ob subvencijo najemnine za stanovanje, subvencijo za šolsko malico in kosilo in druge ugodnosti. Da bi se temu izognili, starši po besedah Dimičeve vse pogosteje ne odobravajo študentskega dela, mladi polni energije in elana pa namesto, da bi opravljali počitniško delo, ostajajo pred računalniki, na ulici in izgubljajo socialne vrline.

Da predlog sledi temu, da je delo vrednota in da se pridnost nagrajuje, so ocenili tudi v SDS. Po besedah Jožeta Lenarta je predlog pomemben tudi za slovensko gospodarstvo ter za napredek in razvoj države, saj bodo izobraženi kadri, če jih bomo pravilno motivirali ter zaposlili v njihovih najbolj produktivnih letih, gonilo razvoja in gospodarske rasti države.

Podporo predlogu so napovedali tudi v Levici, čeprav ocenjujejo, da je nekoliko pomanjkljiv. Po besedah Primoža Siterja menijo tudi, da bi imel finančne posledice za državni proračun. So pa pripravljeni sodelovati pri oblikovanju ustreznega zakonskega zapisa. Po besedah Violete Tomić namreč koaliciji ne zaupajo, da bo poskrbela za socialno državo.

Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Urban Krajcar je opozoril, da je zakonodaja, ki je podlaga za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, izjemno kompleksna, zato je treba k spremembam pristopiti celostno. Po njegovih besedah je ministrstvo v postopku poenostavitve socialne zakonodaje, ki bo bolj prijazna uporabniku in izvajalcu, bolj pravična pa bo tudi delitev socialnih transferjev. Kot je napovedal, bodo preučili tudi možnost uvedbe novega načina upoštevanja dohodkov in njihov vpliv na socialne transferje, tudi pri dohodku dijakov in študentov ter kadrovskih štipendijah.

Ob tem je opozoril, da že sedaj obstajajo različna pravila upoštevanja teh dohodkov. Pri mesečnih pravicah iz javnih sredstev se tako že danes dohodek dijakov in študentov upošteva zgolj v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka (prejetega v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo vloge) in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka (zdaj 201,09 evra). To pa po Krajcarjevih besedah pomeni, da se dohodki dijakov in študentov v povprečni višini do 200 evrov pri ugotavljanju materialnega položaja že danes ne upoštevajo in tako ne vplivajo na pravico do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in subvencije najemnine.

Državni sekretar je spomnil tudi na nekatere ukrepe, s katerimi so po njegovih besedah že okrepili položaj družin z otroki. Prav tako je nekatere že sprejete ukrepe izpostavil Nik Prebil (LMŠ), ki je med drugim navedel, da so v tem mandatu povišali državne štipendije, do katerih je zaradi dviga cenzusa sedaj upravičenih še 8500 novih študentov oz. dijakov, sprejeto je tudi povišanje študentske urne postavke.

V vseh koalicijskih poslanskih skupinah so sicer enotno napovedali, da nadaljnje obravnave predloga ne bodo podprli. Menijo namreč, da je treba tako kompleksen sistem spreminjati preudarno in celovito, saj lahko tudi dobronamerna sprememba vpliva na druge pravice iz javnih sredstev. "Predlagana rešitev je na prvi pogled sicer dobra, a hkrati ne prispeva k enotnosti in preglednosti ter s tem učinkovitosti že tako razdrobljene in premalo konsistentne socialne zakonodaje," je na primer dejal Vojko Starović (SAB).

V koaliciji tako pričakujejo, da bo ministrstvo v skladu z napovedjo pripravilo svoje predloge za spremembo. Rešitve, ko so jih prelagali v NSi, pa bi po njihovih ugotovitvah zagotovo imele tudi finančne posledice. Ni mogoče "kar tako počez brez tehtnih razlogov in brez vedenja o finančnih posledicah za proračunska sredstva delati izjeme in tudi ne omejitev pri dodeljevanju socialnih transferjev," je dejal Jurij Lep (DeSUS).

"Predlagatelj ne postreže s podatki, koliko družin je na takšen način prikrajšanih, niti ne poda finančnih posledic sprejema svojega predloga za državni proračun," je opozoril Marko Koprivc (SD). Tudi če bi predlagano rešitev NSi spustili naprej, pa bi v nadaljevanju zagotovo morali najti rešitve, kako se bo to izvajalo v praksi, pa je opozorila Janja Sluga (SMC).

Proti predlogu NSi so tudi v SNS, kjer so nasploh kritični do celotnega sistema socialnih transferjev.