STA novice / Tožbe proti Verbundu se počasi premikajo naprej

Narasla Drava je v poplavah v začetku novembra 2012 povzročila veliko škode na javni in zasebni lastnini v Avstriji in Sloveniji. Na treh slovenskih sodiščih v Mariboru, Slovenj Gradcu in na Ptuju so oškodovanci iz Slovenije zoper avstrijskega upravljavca hidroelektrarn na Dravi, družbo Verbund, ki jo krivijo za tako zelo naraslo Dravo, vložili okoli 80 tožb, s katerimi zahtevajo za 107 milijonov evrov odškodnin.

"Zadeve se počasi premikajo naprej, mnenja izvedencev so bila v posameznih pravdah podana in so v prid oškodovancev. Sodišče je v nekaterih zadevah že zaslišalo tudi zastopnike Verbunda, ki pa sodišču niso predlagali ali omogočili zaslišanja tistih svojih sodelavcev, ki so bili neposredno v akciji v fazi nastanka poplav," je za STA postopke komentiral odvetnik Serajnik. Ocenjuje, da Verbund zavlačuje pravde, ne glede na vse pa upa, da bodo prvo sodbo prejeli še letos in da bo v prid oškodovancev.

Odškodninske tožbe obravnavajo različni sodniki, obravnave pa so tako različno daleč. Postopek v eni od zadev, v kateri lastnica hiše v Dravogradu Mojca Debevec od Verbunda terja 282.000 evrov odškodnine, se je denimo danes na Okrožnem sodišču v Mariboru šele začel.

Poskus poravnave tudi v tej zadevi ni uspel, tako da sta si strani na današnjem naroku med drugim izmenjali pripravljalne vloge in listine ter predlagale dokaze, sodnica Petra Umek pa je nadaljevanje obravnave preložila za nedoločen čas.

Zastopnik Verbunda Matej Brajnik je tudi v tej zadevi opozoril, da ni poznan način cenitve škode, oškodovanka pa je med drugim pojasnila, da je škoda v tem primeru tako velika tudi zato, ker je narasla voda povzročila izliv kurilnega olja, pri tem pa je prišlo do širšega onesnaženja tako hiše kot okolice, ki se občuti še danes.

Zastopnica oškodovanke, odvetnica Magda Vraničar, ki v tožbah proti Verbundu zastopa tudi več drugih oškodovancev iz Slovenije, je tudi na današnji obravnavi spomnila, da so se poplave zgodile zelo hitro, da je voda tekla s hitrostjo osem metrov na sekundo in v eni uri naredila približno 25 kilometrov ter v tem času poplavila zelo veliko območje.

"Sedaj bomo za ta enotni dogodek, ki je trajal približno eno uro, postavili pet različnih izvedencev, vsak stane okoli 100.000 evrov in to je nevzdržno za stranke," je za STA izpostavila Vraničarjeva. Zato je želela, da bi se postopki združili. Že pred časom je na vrhovno sodišče predlagala, da bi slovenska sodišča tožbe proti Verbundu reševala po vzorčnem postopku, kar bi po njenem postopke pospešilo in pocenilo, a je bil predlog zavrnjen.

Med drugim zaradi visokih stroškov za izvedenska mnenja po podatkih Vraničarjeve na ptujskem sodišču ne morejo nadaljevati postopkov, saj vse stranke niso plačale predujma za izvedenska mnenja.

Po informacijah Vraničarjeve sicer ne kaže, da bi se kakšna tožba zoper Verbund bližala koncu, na splošno pa ocenjuje, da je normalno, da postopki trajajo tako dolgo, saj gre za zahtevno tematiko in hkrati razdrobljene zadeve. "Vsak sodnik dela svoj spis tako, kot ve in zna, in mi na to nimamo nobenega vpliva," je dejala Vraničarjeva. Oškodovanci medtem čakajo in večinoma tudi v sedmih letih po poplavah še niso povsem sanirali škode, nepremičnine pa izgubljajo vrednost, je opozorila.

Med oškodovanci je tudi Republika Slovenija, ki je prav tako vložila tožbo proti Verbudnu zaradi škode na državni infrastrukturi, a se postopek pred mariborskim sodiščem še ni začel, saj se strani o zadevi še pogajata. Na ministrstvu za okolje in prostor so pred dnevi za STA potrdili le, da pogajanja še potekajo, zato več informacij ne morejo podati.

Če bi se država uspela dogovoriti s Verbundom, bi, tako upa tudi Vraničarjeva, to lahko imelo dober učinek tudi za zahtevke ostalih oškodovancev. Izvensodna poravnava bi bila idealna rešitev za vse, meni Vraničarjeva.

Verbund pa v postopkih pred sodišči odgovornost za nastalo škodo zavrača in skuša dokazati krivdo upravljavcu elektrarn na slovenskem delu Drave. Dravske elektrarne Maribor (DEM) naj bi bile po mnenju Verbunda zakrivile tako imenovani sekundarni poplavni val. Nasprotno v DEM trdijo, da je poplavni val povzročil škodo že v Avstriji, saj so bile posledice v občini Labot izjemne.