Navigacija
Portal TFL

STA novice / Ob obravnavi poročila o delu sodišč kritično o dolžini trajanja postopkov in številu nerešenih zadev (dopolnjeno)

četrtek, 17.10.2019

Ljubljana, 17. oktobra (STA) - Člani odbora DZ za pravosodje so ob današnji obravnavi poročila o delu sodišč večinoma pritrdili mnenju predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, da so sodišča lani delala uspešno, a so bili hkrati kritični do predolgih sodnih postopkov in števila nerešenih zadev. Slednje slabo vpliva na ugled sodstva, so opozarjali.

Florjančič je v uvodu predstavitve poročila za leto 2018 ocenil, da so sodišča delala uspešno, saj so obvladovala prejete zadeve in nadaljevala trend zmanjševanja števila nerešenih zadev. Tudi povprečen čas reševanja zadev se je še naprej skrajševal, izjema so zapuščinski, nepravdni in nekateri drugi postopki.

Za še boljše delo po njegovih napovedih načrtujejo prenovo mreže sodišč, uvedbo sodnega okrožja kot temeljne celice sodstva in uvedbo t. i. enovitega sodnika. Slednje pomeni, da se sodniki ne bi več delili na okrajne in okrožne, pač pa bi enoviti sodnik lahko sodil v vseh zadevah na prvi stopnji.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin je ob podatku, da so sodišča rešila več zadev, kot so jih prejela, opozoril tudi na drugo plat, in sicer, da so sodišča lani prejela manj zadev kot leto prej, hkrati pa so jih tudi manj rešila. Učinkovitost sodišč je tako upadla, je dejal.

Mašo Kociper (SAB) motijo dolgotrajni postopki, predvsem na upravnem in delovnih sodiščih ter v odmevnih kazenskih postopkih. Kot primer je izpostavila več let trajajoče postopke zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. "To, da je že več let v postopkih, ne da bi vedeli, ali je kriv ali ne, je katastrofa. Če je kriv, naj se ga zapre, ne pa to, kar se dogaja," je dejala.

Predraga Bakovića (SD) je zmotilo število nerešenih zadev. "Iz poročila izhaja, da je bilo leta 2018 na sodiščih nerešenih okoli 145.000 zadev. Število nerešenih zadev se sicer zmanjšuje, vendar kljub temu 145.000 ni številka, s katero bi se lahko pohvalili. Za temi 145.000 zadevami namreč stoji najmanj 145.000 ljudi s svojimi potrebami, klici in željami. Zato bi nas ta številka morala skrbeti," je ocenil.

Kritičen je bil tudi Franc Breznik (SDS). "Če gledamo poročilo, potem je s sodnim sistemom v Sloveniji vse v redu. A slednje ne drži", je dejal. Sam v poročilu pogreša predvsem primerjalno analizo učinkovitosti z delom sodišč v državah, s katerimi se primerjamo.

Florjančič je večino kritik zavrnil. "Za nas 145.000 nerešenih zadev ni težava, ampak rezultat dobrega dela. Pomeni namreč, da smo rešili preostalih milijon zadev in to z manjšim številom sodnikov," je dejal. Ocenil je tudi, da za vse ne more biti krivo sodstvo, in s prstom pokazal tudi na druge veje oblasti. "Slišali smo, da je upravno sodišče neučinkovito. Seveda, če je pa zadnja leta dobilo nove in nove pristojnosti," je dejal. Opozoril je tudi, da ljubljanska sodišča delajo v neprimernih pogojih, in na pogosto spreminjanje zakonodaje.

"Ni za vsako zadevo kriva sodna veja oblasti. Sodno stavbo bi morala zagotoviti izvršna veja oblasti z ustrezno pripravo proračunov. Sodišča tudi opozarjajo, da so postopki v kazenskih zadevah tako dolgi zaradi sodne preiskave. In tukaj smo zopet poslanci, ki sprejemamo zakonodajo," je v bran sodstvu stopil tudi Dušan Verbič (SMC).

Odbor za pravosodje se je danes seznanil tudi s poročilom o delu Sodnega sveta za leto 2018 in poročilom o doseganju ciljev preoblikovanja državnega pravobranilstva v novoustanovljeno državno odvetništvo, vendar daljše razprave pri tem ni bilo.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ob obravnavi poročila o preoblikovanju državnega pravobranilstva, ki ga je pripravila vlada, povedala, da je preoblikovanje omenjenega državnega organa povečalo njegovo samostojnost in fleksibilnost, niso pa še izpolnjeni vsi zastavljeni cilji. Po njenih besedah so se pokazale pomanjkljivosti pri določbah zakona o državnem odvetništvu, ki povzročajo dvotirnost javno-uslužbenskega in funkcionarskega sistema, določbah, ki urejajo zastopanje pred mednarodnimi sodišči, ter določbah, ki urejajo vlogo ministrstva za pravosodje v razpisnih postopkih, aktih o sistematizaciji ali deklariranem nadzoru nad delovanjem organa.

Preoblikovanje v državno odvetništvo je sicer po oceni ministrstva potekalo tekoče, nemoteno in postopno. Tudi predstavniki drugih ministrstev in vladnih služb ocenjujejo, da je sodelovanje z državnim odvetništvom konstruktivno in dobro, pri tem pa izpostavljajo predvsem njegovo večjo odzivnost in fleksibilnost, je povedala državna sekretarka.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window