STA novice / Odbor DZ za natančne podatke o sredstvih za dolgotrajno oskrbo

Vlada, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za zdravje naj v šestih mesecih sprožijo vse postopke, ki so v njihovi pristojnosti, in raziščejo obseg omenjenih sredstev. Proti odgovornim osebam pa naj sprožijo vse potrebne postopke za ugotovitev njihove odškodninske in kazenske odgovornosti, se glasi predlog priporočila v zvezi z mnenjem računskega sodišča o dostopnosti socialnega varstva starejših. Priporočilo so predlagali v SDS, v četrtek pa ga bo obravnaval tudi DZ na izredni seji.

Sprejeli so tudi tri dopolnila Levice k predlogu priporočila. Po enem od njih bi DZ priporočil ministrstvu za delo, da v skladu z zakonodajo omeji višino nadomestil za vloženi kapital, ki jih posameznemu zasebnemu domu za starejše s koncesijo priznava v ceni storitve.

V SDS so zahtevali obravnavo te problematike po objavi revizije računskega sodišča, ki je pokazala, da država ni bila uspešna pri dostopnosti storitev socialnega varstva. Država je pri institucionalnem varstvu starejših padla na izpitu, je uvodoma dejala Karmen Furman iz SDS. Od leta 2007 ni zgradila nobenega doma, ampak je podeljevala koncesije, čeprav so te storitve 28 odstotkov dražje, je izpostavila.

Računsko sodišče je namreč za obdobje od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018 ugotovilo, da vlada in obe ministrstvi niso izkazali, da uresničujejo cilje za zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva. Poleg tega niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni bilo ustrezno.

Vlada je za omenjene projekte načrtovala kar 74,5 milijona evrov, pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi pa niso natančno ugotovili slabosti obstoječega sistema niti določili virov financiranja storitev, so zapisali na računskem sodišču.

Vlada v zvezi s tem pojasnjuje, da so pri vseh ukrepih in načrtovanih projektih, ki se financirajo iz proračunskih in tudi iz kohezijskih sredstev, načrtovani ne samo ukrepi, namenjeni analizi, ampak tudi izvajanju konkretnih storitev in krepitvi celostne obravnave starejših ter izobraževanju in usposabljanju izvajalcev.

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga trenutno tehnično usklajujejo in bo upošteval tudi priporočila računskega sodišča, mora biti glede na normativni program sprejet aprila 2020. Končna ocena njegovih finančnih posledic pa bo znana šele po končani medresorski uskladitvi, je povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek.

V razpravi je Nataša Sukič iz Levice izpostavila, da predloga proračunov za prihodnji dve leti ne predvidevata niti centa za gradnjo domov. Država je odprla trg tam, kjer ga ne bi smelo biti, je menila. Skrb za starejše je po njenih besedah postala posel, hkrati pa se standardi znižujejo. Po njenem pozivu se je treba vprašati, zakaj je država to področje popolnoma zanemarila. Sistem razpada, je ocenila.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je pojasnila, da v finančni perspektivi 2014 - 2020 ni bilo mogoče dobiti sredstev za gradnjo domov, v novi finančni perspektivi pa bodo skušali izpogajati, da bi bilo to mogoče.

Obravnavani problem bi morali že zdavnaj rešiti, je opozoril Marijan Pojbič iz SDS. "Davkoplačevalski denar se zapravlja za to, da se nič ne zgodi," je menil.

Po mnenju Nine Maurovič iz LMŠ se v Sloveniji vedemo, kot da bomo do konca življenja zdravi. Zamisliti bi si morali nov koncept skrbi za starejše, pri tem pa uporabiti dobre prakse iz tujine, je predlagala.

Ni primerno kovati političnega kapitala na tej temi, je pozval Marko Koprivc iz SD. Sicer pa je po njegovih besedah ključno zagotoviti vir financiranja za zakon o dolgotrajni oskrbi. Brez dodatnega zavarovanja v ta namen bo njegovi oceni ne bo šlo, bo pa moralo biti progresivno - tisti, ki ima več, naj plača več in obratno.