STA novice / Banka Slovenije vnovič opozorila na sporna določila predloga zakona o izbrisih v bankah (dopolnjeno)

"Predlog zakona kljub večkratnim opozorilom Banke Slovenije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada kot opozorilom zakonodajnopravne službe DZ še vedno krši prepoved monetarnega financiranja in poseganja v finančno neodvisnost centralne banke," je danes dejal direktor pravne službe Banke Slovenije Jurij Žitko.

Če bo DZ predlog zakona v tretjem branju podprl, bo Banka Slovenije prisiljena vložiti pobudo za oceno ustavnosti. "S tem se lahko uveljavitev sodnega varstva odmakne daleč v prihodnost, zato pred glasovanjem predlagamo, da se odločanje zaustavi in poišče rešitev, za katero menimo, da jo je možno najti," je poudaril.

Kot je povzel, so v postopku sprejemanja zakona predlagali več rešitev, kako bi uredili financiranje odškodnin. Po predlogu Banke Slovenije bi le manjši del škode pokrila država, pretežni del pa bi šel iz virov Banke Slovenije.

Predlog namreč predvideva, da bi morala Banka Slovenije sredstva za poplačila zagotoviti iz bodočih dobičkov, ki bi sicer bili namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, poleg tega pa naj bi se za poplačilo poseglo v že obstoječe splošne rezerve centralne banke. "S tem zakon krši tudi finančno neodvisnost Banke Slovenije," je pojasnil Žitko.

V drugi obravnavi je DZ sprejel tudi dopolnilo, po katerem bi Banka Slovenije plačala pavšalno nadomestilo izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem, katerih bruto plača je bila v letu 2013 nižja od povprečne plače v državi. Povračilo naj bi doseglo 80 odstotkov njihove naložbe, a ne več kot 20.000 evrov.

Predlog ob tem Banko Slovenije postavlja v izredno podrejen položaj, so ponovili. Določa namreč, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, naloženo ji je obrnjeno dokazno breme. "Z vidika odgovornosti javnih institucij je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU," je ocenil Žitko.

"V Banki Slovenije ne nasprotujemo ureditvi sodnega varstva za imetnike podrejenega dolga, prav tako razumemo namene predlagane ureditve pavšalne odškodnine. Take rešitve so uvedle tudi nekatere druge države. Prav tako ne nasprotujemo odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica dejanj Banke Slovenije. Ni pa mogoče bremena poplačila odškodnin naložiti le Banki Slovenije ne glede na njeno krivdo," je sklenil Žitko.

Na ministrstvu za finance na stališče Banke Slovenije, da bi plačilo morebitnih odškodnin že v osnovi pomenilo monetarne intervencije Banke Slovenije, ne pristajajo. Kot so zapisali, namreč država iz tega naslova ne bo deležna nikakršnih koristi. "Zavedamo se tudi pomena finančne neodvisnosti Banke Slovenije, zato smo pri dodelavah predlaganih zakonskih rešitev poskušali najti kompromisno rešitev," so izpostavili.

Ta rešitev je po pojasnilih ministrstva mehanizem za pokrivanje morebiti dosojenih odškodnin, ki predvideva tudi določeno participacijo države, kakor tudi določene varovalke v smeri čim manjšega posega v splošne rezerve Banke Slovenije. "Tako je predvideno, da se bo država odpovedala presežku prihodkov nad odhodki Banke Slovenije in na tak način najbolj učinkovito prispevala k oblikovanju blažilnika za pokrivanje morebitnih odškodnin," so pojasnili.

Med drugim je v predlogu zakona predvidena tudi situacija začasnega zalaganja sredstev s strani države, kakor tudi varovanje splošnih rezerv v smislu njihovega ponovnega polnjenja, da bi se ohranjala njihova primerna raven glede na raven bilančne vsote Banke Slovenije, so še izpostavili na finančnem ministrstvu.

Tudi če bo Banka Slovenije izpodbijala zakon ali posamezne določbe pred ustavnim sodiščem in bi to presojalo vprašanja, ki jih Banka Slovenije izpostavlja glede odgovornosti in načela finančne neodvisnosti, so na ministrstvu prepričani, da to ne bi smelo preprečiti možnosti učinkovitega sodnega varstva nekdanjim vlagateljem v delnice in podrejene obveznosti bank.