STA novice / EU zaradi blokade Francije še brez odločitve o Severni Makedoniji in Albaniji (zbirno)

"Zelo močno obžalujem, da ministri kljub dolgi in pozitivni razpravi niso uspeli podpreti začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, in to zaradi blokade Francije," je dejal zunanji minister Miro Cerar po koncu zasedanja v Luksemburgu.

"Vsi ostali smo intenzivno podpirali začetek pogajanj. Bile so tudi nekatere manjše izjeme, pa vendar Francija je bila danes tista, ki je ta proces ustavila," je še pojasnil.

O tem bodo tako konec tedna v Bruslju odločali voditelji članic EU. Cerar verjame, da obstajajo vsi pogoji za to, da lahko vrh sprejme pozitivno odločitev, če bo politična volja na strani Francije in drugih držav.

Če pozitivnih odločitev ne bo, EU postavlja pod velik vprašaj svojo verodostojnost in svoj obraz. Če napredka v smislu pozitivnih odločitev ne bo, lahko to privede do destabilizacije v regiji. V tem primeru bi EU nosila resno odgovornost, je še opozoril Cerar.

Razočaran je tudi evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn, ki je poudaril, da to ni "dan slave" in da to ni "trenutek, na katerega smo lahko ponosni". Ob tem se je opravičil Makedoncem in Albancem, ker unija ne drži svojih obljub.

Tudi komisar je opozoril, da takšna drža unije škodi njeni verodostojnosti na Zahodnem Balkanu in ambiciji, da bi postala globalna igralka. Če ne zmoremo biti igralec na domačem terenu, kako bomo drugje, je izpostavil.

A tudi Hahn upa, da bodo voditelji članic unije v četrtek uspeli sprejeti pozitivne odločitve, saj sta obe državi napravili svojo domačo nalogo. Vselej so možnosti za izboljšave v procesu, a unija mora držati svoje obljube, je izpostavil.

Podobna so bila sporočila finske ministrice za evropske zadeve Tytti Tuppurainen, ki je v imenu finskega predsedstva vodila zasedanje. Soglasne odločitve po njenih besedah ni bilo mogoče sprejeti zaradi "nekaj oklevajočih držav in ene, ki je bila še posebej proti".

Na vprašanje, ali ima kakšna konkretna zagotovila francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bo do konca tedna Francija spremenila svoje stališče, je Hahn odgovoril: "Domovina razsvetljenstva bi nam morala dajati upanja." A konkretnih indicev nima, je dodal.

Čeprav sta obe državi izpolnili pogoje za začetek pristopnih pogajanj, čeprav so tudi štirje predsedniki institucij EU pozvali k začetku pristopnih pogajanj z njima in čeprav se vrstijo opozorila, da je na kocki verodostojnost unije, Francija temu koraku še vedno nasprotuje.

Svojega stališča doslej ni podrobno pojasnila. Zeleno luč za pogajanja pogojuje z reformo pristopnega procesa, a brez konkretnih predlogov. Francoska državna sekretarka za evropske zadeve Amelie de Montchalin je danes dejala, da Francija ne nasprotuje evropski perspektivi teh držav, temveč želi prevetriti proces pogajanj, ki je frustrirajoč in dolg.

Stališče Francije je sicer mogoče pojasniti z bojaznijo pred krepitvijo populističnih sil v državi in velikim številom albanskih prosilcev za azil. Albaniji sicer kritične države očitajo nezadosten boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Zdi se, da je s Francijo solidarna Nizozemska. Nizozemski zunanji minister Stef Blok je ob prihodu poudaril, da bi morala Severna Makedonija za začetek pristopnih pogajanj sprejeti še zakon o neodvisnem državnem tožilcu, Albanija pa da ima še veliko dela in na začetek pogajanj še ni pripravljena.

A stališče Nizozemske ni povsem jasno. Nizozemski parlament je sicer nedavno podprl pogajanja s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo. Neuradno je v Luksemburgu slišati, da dejansko Severno Makedonijo blokira le Francija.

Začetku pristopnih pogajanj z Albanijo pa po neuradnih navedbah poleg Francije in Nizozemske nasprotuje tudi Danska.

Potem ko ni bilo mogoče doseči soglasja za zeleno luč za pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, je finsko predsedstvo danes predlagalo, naj se odloči samo za začetek pogajanj s Severno Makedonijo. Tudi za ta predlog ni bilo potrebnega soglasja.

Slovenija odločno podpira začetek pogajanj z obema državama ter svari pred negativnimi posledicami negativne odločitve za stabilnost celotne regije in verodostojnost unije. Premier Marjan Šarec je v ponedeljek k odločitvi za začetek pogajanj z obema državama pozval tudi v posebnem pismu, naslovljenem na voditelje EU.

Tudi v primeru, da ena ali obe državi dobita zeleno luč za pogajanja, pa je vprašanje, kdaj bi se ta dejansko začela. Omenjalo se je, da bi lahko bila prva medvladna konferenca do konca leta, a neuradno je slišati, da za zdaj "še niso pri datumih".

Evropska komisija je konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak: Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.

Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, dobila je že devet pozitivnih priporočil komisije. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj.