STA novice / Na konferenci na Brdu izpostavili razlike v varnosti pri delu med spoloma

Konferenco Ženske in moški na delovnem mestu: Varnost in zdravje pri delu v kontekstu enakih možnosti je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound). Na njej so predstavili tudi izsledke najnovejše Eurofoundove študije o enakosti spolov pri delu.

Kot je v uvodnem nagovoru izpostavila ministrica Ksenija Klampfer, je kakovost delovnega okolja pomembno vprašanje kakovosti našega življenja nasploh. Ljudje z redno zaposlitvijo v 40 letih na delovnem mestu preživijo več kot 70.000 ur. "Preveč, da bi zamahnili z roko in se delali, da ni pomembno, ali so naša delovna mesta varna, ali škodujejo našemu zdravju in ali nam omogočajo usklajevanje z našim zasebnim življenjem," je opozorila.

Izpostavila je, da so dobre rešitve na področju varnosti in zdravja pri delu tiste, ki v največji možni meri upoštevajo duševne in telesne zmožnosti zaposlenih, torej tudi vse njihove specifike. Kakovost delovnega okolja ni nujno spolno nevtralna, ženske in moški svet dela doživljajo različno, izpostavljeni so različnim tveganjem in se nanje različno odzivajo.

Nujno je torej, da v delovnih okoljih te razlike prepoznajo in jih ustrezno upoštevajo pri ocenjevanju tveganja. Generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katja Rihar Bajuk je na novinarski konferenci izpostavila, da je na področju dviga varnosti na delovnem mestu še veliko izzivov. Zato veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju delodajalcev in delavcev o pomenu delovnega okolja.

"Če smo kot družba že sprejeli, da so delavke tudi matere, pa tega premika pri delavcih še nismo naredili. Mnogo moških se sooča z očitki, da niso dobri delavci, če ostanejo doma zaradi nege bolnega otroka. Po drugi strani pa tudi ženske zaradi starševstva plačajo ceno v kariernem razvoju," je poudarila ministrica.

Na to problematiko je opozorila tudi vodja Eurofoundove raziskave Isabella Biletta. Kot je pojasnila, si moški v letih, ko je treba skrbeti za otroke, želijo zmanjšanja števila delovnih ur. Vendar so pri tem podvrženi spolni diskriminaciji. Ko si želijo vzeti dopust za skrb za otroka, se denimo pojavlja tudi predsodek, da so za to manj primerni od žensk. Gre za globoko zasidran družbeni izziv, s katerim se je treba soočiti, je ocenila Biletta.

Raziskovalci so poudarili tudi pomen preventive in preprečevanja tveganj z višanjem kakovosti delovnih mest. Hkrati so opozorili na specifična tveganja, ki so jim izpostavljeni moški in ženske. Tako so moški kljub vsem predpisom in trudu še vedno izpostavljeni predvsem fizičnim tveganjem, ženske pa so bolj podvržene čustvenim in socialnim tveganjem.

Vodja sektorja za enake možnosti Helena Valas je povedala, da je letošnja raziskava glede spolnega nadlegovanja na delovnih mestih pokazala, da bo tudi na ozaveščanju glede tega potrebno še veliko dela.

Še vedno so močno prisotna prepričanja, da je za nadlegovanje odgovorna žrtev in da so obtožbe pogosto neresnične. 38 odstotkov anketiranih žensk in 13 odstotkov moških pa je povedalo, da so že bili izpostavljeni spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, najpogosteje s strani sodelavcev in najbolj pogosto v obliki šal in neprijetnih komentarjev. Zaradi tega občutijo nelagodje in stres.