STA novice / Zdravniška zbornica poslancem predlaga sprejem interventnih ukrepov za stabilizacijo javnega zdravstva

Zdravniška zbornica Slovenije se je s predlogom obrnila na vse poslanske skupine. V dopisu, ki ga je pridobila STA, je uvodoma spomnila, da je vlada v parlamentarno obravnavo v začetku oktobra po nujnem postopku vložila predlog novele zakona o zdravniški službi, ki predvideva prenos dela financiranja pripravništva, sekundariata in specializacij iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na državni proračun, in sicer v višini 10 milijonov evrov. S tako prihranjenimi sredstvi v zdravstveni blagajni naj bi izvedli dodatne zdravstvene storitve oz. skrajšali čakalne dobe.

Zdravniška zbornica pa opozarja, da bodo predvidena sredstva iz tega predloga, ki ga sicer prav danes obravnava matično parlamentarno telo, ostala v veliki meri neporabljena, saj so se podobni ukrepi s financiranjem dodatnih storitev doslej že večkrat pokazali za neuspešne. Zbornica je v dopisu poslanskim skupinam priložila tudi analizo izvedbe dodatnih storitev v okviru enkratnega dodatnega programa za leto 2016, iz katere izhaja, "da obstoječi izvajalci, predvsem javni zavodi, velikega dela dodatnih storitev niso uspeli izvesti". Tako ukrepi niso privedli do pričakovanega skrajšanja čakalnih dob.

"Ocenjujemo, da je ena izmed največjih pomanjkljivosti takšnega načina zagotavljanja dodatnih storitev odsotnost ustreznih finančnih kazni za izvajalce, ki se zavežejo k izvedbi dodatnih storitev, nato pa jih ne opravijo. Zavodi, ki ne uspejo opraviti vseh storitev, se sicer sklicujejo na različne objektivne razloge, vendar pa to bolnikom, ki so v čakalnih vrstah, nič ne koristi," so opozorili v zbornici.

Po mnenju zbornice je mogoče dodatne storitve v celoti opraviti zgolj "z začasno vključitvijo vseh razpoložljivih kapacitet izvajalcev zdravstvene dejavnosti v državi, ne glede na to, ali so vključeni v javno zdravstveno mrežo". Zato zbornica predlaga, da DZ namesto predlagane novele zakona sprejme interventni zakon z enakim učinkom za državni proračun, ki bo omogočil, da bo ZZZS lahko začasno z vsemi primernimi izvajalci sklenil pogodbe, s katerimi bo natančno dogovorjeno, katere dodatne storitve in pod kakšnimi pogoji bo posamezen izvajalec opravil.

Za vse primere neizvedenih storitev pa morajo pogodbe po mnenju zbornice predvidevati natančno določene penale, ki naj bodo "naknadno izplačani kot dodatna nagrada tistim izvajalcem, ki bodo pogodbo v celoti izpolnili". Tako vzpostavljene finančne vzpodbude bodo po oceni zbornice zagotovile, da se bodo v izvajanje dodatnih storitev vključili zgolj izvajalci, ki bodo prevzete zaveze zmožni izpolniti, bolniki pa bodo pri tem tudi dejansko prišli do vseh storitev, ki jih je za predvidenih 10 milijonov evrov mogoče izvesti.

Zbornica obenem opozarja, da čakalne dobe niso edini akutni problem slovenskega zdravstva, "ampak bi se morala država z interventnimi ukrepi lotiti tudi reševanja problematike zdravnikov v osnovnem zdravstvu". Preobremenjeni zdravniki so namreč doslej ponujene ukrepe s finančnim nagrajevanjem iz aneksa k splošnemu dogovoru soglasno zavrnili, "saj z njimi niso bili zagotovljeni pogoji za varno in kakovostno delo z bolniki".

Kot so v zbornici navedli v dopisu, so pripravili predloge zakonskih rešitev, s katerimi bi po njihovem mnenju dosegli oba cilja, vključitev dodatnih razpoložljivih kapacitet izvajalcev za skrajševanje čakalnih dob ter povečanje skupne ponudbe dela zdravnikov v osnovnem zdravstvu. Ker so proračunska sredstva v predlogu novele zakona o zdravniški službi za izvedbo dodatnih zdravstvenih storitev zagotovljena, ocenjujejo, da je sedaj pravi čas za izpeljavo njihovih predlogov. Poslanskim skupinam so ponudili podrobnejšo predstavitev predlogov.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je že v pogovoru za STA konec avgusta napovedal udarniško skrajševanje čakalnih vrst z vključitvijo vseh izvajalcev, po potrebi tudi zasebnikov, ter plačilo izvajalcev po realizaciji storitve.