STA novice / SDS, NSi in SNS za ustavno presojo glob v zakonih o vinu, gozdovih in TNP

Kot so danes sporočili iz poslanske skupine SDS, vlagatelji izpostavljajo, da je ustavno sodišče v eni od svojih odločb navedlo, da "drastične in previsoke kazni brez stvarnega in razumnega razloga pomenijo kršitve načela enakosti pred zakonom".

V zakonu o vinu je določeno, da se lahko z globo od 650 do 6500 evrov kaznuje vsaka fizična oseba, manjši pridelovalec, ki obdeluje od 0,1 hektarja (ha) vinograda do 1 ha vinograda ali izpolnjuje druge alternativno naštete pogoje (največ 10.000 kilogramov grozdja ali 8000 litrov vina), tudi če pridelka grozdja, mošta, vina ali drugih proizvodov ne trži, če kot pridelovalec do 20. novembra ne prijavi celotnega pridelka in produktov pridelave iz tega pridelka, četudi je namenjen samo za lastno uporabo.

"Vlagatelji menimo, da je glede na to, da prijava pridelka po teh določbah zakona nima nobene posebne vloge, ker gre za izpolnjevanje uradniških evidenc, kazen nesorazmerno visoka," so zapisali.

V zakonu o gozdovih izpodbijajo določbo, da lahko posameznik, ko izvaja pašo v gozdu, ko to ni dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom, prejme globo od 400 do 800 evrov. "Pri tem pa vlagatelji zahteve izpostavljamo, da pojem 'paša' ni definiran niti v zakonu o gozdovih niti v kateremkoli drugem zakonu. Tako ni jasno opredeljeno, kakšno ravnanje je prepovedano in sankcionirano. Posameznik tudi ne more vedeti, na kakšen način in koliko časa se dejanja katerekoli živali razumejo pod pašo," so navedli.

V tem zakonu izpodbijajo tudi določbe glede nespoštovanja določil o knjigovodski listini, ki mora spremljati gozdne lesne asortimente, ki so naloženi na katerokoli prevozno sredstvo. Globa za nespoštovanje določil o knjigovodski listini je določena na 2500 do 50.000 evrov za pravne osebe, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ali samostojne podjetnike posameznike, za fizične osebe, ki prevažajo gozdno lesne sortimente brez knjigovodske listine ali knjigovodske listine ne vročijo na vpogled, pa v višini od 300 do 5000 evrov.

"Globe za omenjeni prekršek so po višini identične kakor za sečnjo na črno oziroma kot za sekanje gozdnega drevja brez odločbe ali v nasprotju z njo, kar pomeni, da je prevoz brez knjigovodske listine oziroma z napačnimi ali nepopolnimi podatki po teži popolnoma enak prekršek kot sekanje gozdnega drevja brez ustrezne odločbe, kjer gre za dejanski poseg v naravo in za okoljsko škodo," utemeljujejo vlagatelji. Dodajajo, da je najvišja kazen tudi več kot 40-kratnik najvišje možne vrednosti lesa, ki se lahko prepelje z enim prevoznim sredstvom.

V zakonu o TNP pa izpodbijajo določbo, da znaša globa, če posameznik vozi, ustavlja ali parkira motorno vozilo v naravnem okolju TNP, razen če gre za vožnjo, ki je dovoljena po 43. točki prvega odstavka 13. člena zakona, od 500 do 3000 evrov, obenem pa se mu lahko zaseže predmet, s katerim je bil prekršek povzročen.

"Vlagatelji zahteve se strinjamo, da mora biti v TNP predvidena omejitev vožnje in parkiranja za motorna vozila, vendar bi morala biti višina globe za takšne prekrške določena sorazmerno z varovanjem javne dobrine in primerljiva z globami za podobne prekrške oziroma bistveno nižja od glob, ki se izrekajo za prekrške, ki v večji meri posegajo v varovane dobrine," pravijo.

Globa za prekršek, ki po njihovem mnenju sam po sebi v večini primerov niti ne povzroči škode oz. je povzroči zanemarljivo malo, se jim zdi nesorazmerna. "Vlagatelji ob tem menimo, da je določilo problematično tudi zato, ker posamezniki niti niso vedno informirani o tem, da se nahajajo na območju TNP, saj table z opozorili in obvestilom, kje se nahajajo, niso postavljene po vsem območju," so zapisali.

Vlagatelji zahteve predlagajo njeno absolutno prednostno obravnavo, saj gre za globe, ki se nanašajo na veliko število fizičnih oseb oz. pri globah v zvezi z knjigovodsko listino celo na gospodarske subjekte ter bodo tem osebam izrečene dokončno in pravnomočno, so še sporočili.