četrtek, 10.10.2019
Bruselj/Luxembourg, 10. oktobra (STA) - Finančni ministri 27 članic EU so ponoči v Luksemburgu po enajsturnih pogajanjih dosegli dogovor o evrskem proračunu, ki dopušča možnost financiranja z zunanjimi viri, a dogovora o tem še ni. Končno odločitev naj bi sprejeli v okviru pogajanj o večletnem proračunu EU za obdobje 2021-2027, je povedal šef evroskupine Mario Centeno.
Šef evroskupine Centeno je nekaj po polnoči prek Twitterja sporočil: "Habemus dogovor o proračunskem instrumentu območja evra. Novinarska konferenca bo ob 8.30." Podrobnosti, ki so osvetlile pomanjkljivosti dogovora, so razkrili šele na novinarski konferenci.
Ključno vprašanje ostaja odprto. Dogovora o zunanjem financiranju instrumenta na podlagi medvladnega dogovora, čemur so že vseskozi nenaklonjene severne članice z Nizozemsko na čelu, imenovane tudi "hanzeatska skupina", za zdaj ni.
Centeno je poskušal prepričati o pomembnosti sprejetih odločitev, a tudi tokrat je dogovor o evrskem proračunu pač kompromis različnih stališč, ki je le medla senca načrtov najbolj ambicioznih, torej Francije.
"Pred dvema letoma je bil proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost, kot se uradno imenuje evrski proračun, poznan tudi po okrajšavi Bicc, še zgolj akademski projekt, ki pa smo ga sinoči po enajsturnih pogajanjih udejanjili," je poudaril Centeno.
Tudi francoski gospodarski minister Bruno Le Maire je bil pozitiven, dogovor je ocenil kot "pomemben korak v pravo smer". Tudi on je izpostavil, da je bil evrski proračun še nedavno le ideja, zdaj pa je jasno, da bo z letom 2021 realnost.
Finančni ministri 27 članic unije - brez Velike Britanije - so se po Centenovih besedah dogovorili o vseh ključnih elementih upravljanja in financiranja tega proračunskega instrumenta, ki je po njegovih besedah edinstveno in inovativno orodje EU.
Upravljanje bo precej preprosto, je izpostavil šef evroskupine. Vlade članic z evrom bodo začrtale smer potovanja, Evropska komisija pa bo instrument izvajala in upravljala. Zagnali bodo proces izbire projektov, ki bodo upravičeni do financiranja.
Članice bodo predloge svežnjev reform in naložb, ki jih želijo financirati s tem instrumentom, posredovale vsako pomlad, skupaj z reformnimi načrti, ki jih morajo poslati v Bruselj aprila.
Evrski proračun se bo polnil iz proračuna EU, kar je predvideno že dlje časa in pri tem ni nikakršnih presenečenj. Obseg bodo opredelili v sklopu pogajanj o večletnem proračunu EU.
Podlaga za razpravo o obsegu je predlog komisije za program v podporo reformam, ki vključuje tudi evrski proračun. Za ta program, ki je sicer namenjen vsem članicam unije, je predvidenih 25 milijard evrov. Če se upošteva le znesek, ki bi ga dobile evrske države, je to 17 milijard evrov.
Najbolj sporna točka, vprašanje dodatnega zunanjega financiranja, pa ostaja odprta. Centeno je omenil možnost uvedbe posebne klavzule v zakonodajo o tem instrumentu, ki dopušča možnost dodatnega zunanjega financiranja v prihodnje, za kar pa je potreben medvladni sporazum, o katerem dogovora ni.
To še ni konec zgodbe o tem vprašanju, je pa lahko nov začetek, ko gre za zunanja sredstva, je dejal Centeno. Članice bodo nadaljevale razpravo o vseh vidikih morebitnega medvladnega dogovora. Končno odločitev bodo sprejeli v okviru pogajanj o večletnem proračunu.
Pri vprašanju medvladnega sporazuma gre tudi za bitko med institucijami za lastništvo evrskega proračuna. Z medvladnim sporazumom se krepi moč članic, komisija pa bi ga želela držati trdno v svojih rokah.
Ministri so se sicer dogovorili o razdeljevanju sredstev v okviru tega instrumenta. Vsaj 80 odstotkov sredstev na članico bodo razdelili ob upoštevanju števila prebivalcev, pri čemer bodo imele prednost države z največjimi potrebami po konvergenci.
Centeno je poudaril, da to ni kohezijski sklad in da bo vsaka članica, tudi najbogatejše, dobila povrnjenih vsaj 70 odstotkov sredstev, ki jih bo prispevala.
Ta proračunski instrument se od drugih proračunskih skladov unije po Centenovih besedah razlikuje tudi po svoji prožnosti: do 20 odstotkov sredstev bodo dodeljevali glede na specifične izzive v članicah na podlagi ambicioznih svežnjev za reforme in naložbe.
Članice bodo morale sofinancirati 25 odstotkov izbranih projektov. V primeru hudih gospodarskih okoliščin pa bo mogoče to stopnjo sofinanciranja razpoloviti in tako zavarovati naložbe, ko so te najbolj potrebne.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ocenil, da je to pomemben prvi korak, ki nikakor ni zgolj simboličen, a da to ni konec poti in da bo potrebnega še veliko dela.
Proračunski instrument, ki ga vzpostavljajo članice območja evra, je sicer precej razvodenela različica ambicije francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je želel močan samostojen proračun, ki bi bil varovalo v krizah.
Macron je namreč želel, da bi bil evrski proračun tudi porok stabilnosti, ne le konkurenčnosti in konvergence, vendar nekatere države z Nizozemsko na čelu nasprotujejo pretiranemu povezovanju na tem področju, ker se bojijo, da bi morale plačevati račune fiskalno šibkih članic.