STA novice / Ustavno sodišče bo glede vprašanja veljavnosti prisluhov presojalo tako zakon kot poslovnik DZ

Pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku je na ustavno sodišče vložil generalni državni tožilec Drago Šketa 27. septembra lani.

Zgodba sega v poletje 2017, ko je preiskovalna sodnica na predlog zagovornika ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem.

Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014, čemur so več kot leto pozneje sledile hišne preiskave, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca 2017, torej več kot dve leti po prisluhih. To je preiskovalno sodnico vodilo k omenjenemu sklepu, pri čemer se je sklicevala na 153. in 154. člen zakona o kazenskem postopku ter nedavno odločbo ustavnega sodišča.

Da bi preprečili uničenje dokazov in nadaljevanje takšne prakse tolmačenja zakona, so poslanci na predlog NSi 22. novembra 2017 sprejeli avtentično razlago določb zakona o kazenskem postopku, v kateri so zapisali, da je treba dveletni rok razumeti kot instrukcijski.

Ustavni sodniki so večinsko sklenili, da bodo presojali ustavnost dveh problematiziranih odstavkov zakona o kazenskem postopku, ampak glede vsebine, ki jima jo je dala avtentična razlaga. Presojali bodo tudi 107. in 149. do 152. člen poslovnika državnega zbora, ki urejajo avtentično razlago.

V primeru, da bi ustavno sodišče ugotovilo neskladnost določb poslovnika DZ z ustavo, bi bila iz istih razlogov v neskladju z ustavo tudi avtentična razlaga, so izpostavili v sklepu. Se pa ustavnemu sodišču tudi neodvisno od te ocene zastavlja vprašanje skladnosti avtentične razlage glede veljavnosti prisluhov z ustavo.

Kot so izpostavili, je avtentična razlaga predpisa njegov sestavni del, je zavezujoča in učinkuje tudi za nazaj. Vendar pa ne sme spreminjati in dopolnjevati zakona. Spremembe in dopolnitve zakonov se namreč smejo sprejemati samo v ustavno določenem zakonodajnem postopku, so zapisali na ustavnem sodišču.

"Če torej avtentična razlaga zakonu daje vsebino, ki je ob njegovi uveljavitvi iz zakonskega besedila z ustaljenimi metodami razlage ni bilo mogoče izpeljati, gre za kršitev ustavno predpisanega zakonodajnega postopka oziroma za neskladje z 89. in 91. členom ustave, ki ga je treba odpraviti v postopku za oceno ustavnosti zakona," je v odločbi opozorilo ustavno sodišče.

Izpostavilo je še, da je "zaradi takšnega neskladja že nekajkrat razveljavilo zakon glede vsebine, ki mu jo je dala avtentična razlaga".

Ustavno sodišče se je dotaknilo tudi stališča vrhovnega sodišča, da avtentična razlaga sodišč ne zavezuje, temveč je sodnik vezan na ustavo in zakon. Po stališču ustavnega sodišča določb poslovnika DZ, ki urejajo avtentično razlago, ni mogoče razlagati drugače, kakor da je avtentična razlaga za naslovnike obvezna.