STA novice / Različna obravnava zaradi starosti v določenih primerih dopustna

Zagovornik načela enakosti je minuli teden namreč vložil tožbo zoper Društvo kolesarskih sodnikov Slovenije zaradi diskriminacije zaradi starosti, saj članu ni več podalo soglasja za sojenje na tekmovanjih, ko je dopolnil 70 let. Ob tem so opozorili, da omejevanje zaradi starosti brez presoje o dejanski zmožnosti oseb za opravljanje dela ali dejavnosti ni sprejemljivo. Ob tem so kot posebej problematično izpostavili starostno diskriminacijo pri zaposlovanju.

Opozorili so tudi na ustavno varovanje enakosti pred zakonom. A že ustava sama dopušča starostno razlikovanje. Konkretno pri sodnikih ustava navaja, da zakon določa starostno mejo za izvolitev v sodniško službo in mejo, pri kateri se sodnik upokoji.

Pri zagovorniku so v zvezi s tem pojasnili, da je po zakonu o varstvu pred diskriminacijo različna obravnava zaradi starosti lahko dopustna, če zasleduje zakonit cilj in če so sredstva za dosego tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.

"Na področju zaposlovanja pa poleg tega obstajajo še natančneje določene izjeme, v primeru katerih je starostna omejitev dopustna. Gre za primere, ko starostna omejitev zasleduje legitimen cilj s področja politike zaposlovanja, trga dela in poklicnega usposabljanja. Posamezno starostno omejitev je torej treba ocenjevati v luči vseh teh pogojev. Zato ni mogoče pavšalno zaključiti, da je vsaka starostna omejitev prepovedana," so navedli in dodali, da je torej pri ugotavljanju, kaj pomeni prepovedano diskriminacijo in kaj ne, treba preučiti vsak konkretni primer posebej.

Vrsta poklicev, ne le sodniški, tudi denimo vojaški in drugi, je namreč reguliranih na način, da vključujejo starostne omejitve. Te omejitve so lahko upravičene, če izpolnjujejo navedene pogoje, so navedli pri zagovorniku.

V primeru društva kolesarskih sodnikov pa so prepričani, da starostna omejitev v statutu društva "ne zasleduje nobenega cilja, kaj šele legitimnega". "Zato je po naši ugotovitvi taka omejitev nezakonita, torej neskladna z zakonom in ustavo. Hkrati gre v konkretnem primeru za vzorčen primer starizma oz. staromrzništva v družbi in s tožbo pri zagovorniku opozarjajo na širši problem," so navedli.

A predsednica društva Mira Gašparič Petrovič take očitke zanika. Vsebino tožbe sicer, kot je navedla za STA, težko komentira, saj jo mora še preučiti, je pa opozorila, da starostna omejitev v statutu društva sledi omejitvi mednarodne kolesarske zveze.

Kot je dejala, se v resnici pri pisanju statuta tako niti niso spraševali o tem, ali je ta mejnik, postavljen na mednarodni ravni, primeren ali ne. So se pa ozrli, kako je področje urejeno v drugih športih in ugotovili, da je meja denimo nogometnih in košarkarskih sodnikov postavljena še nižje.

Tudi sama sicer izpostavlja, da so ljudje različni, a da hkrati opaža, da se večinoma kolesarski sodniki sami umikajo iz aktivnega sojenja, ko dosežejo 60-65 let, saj ugotavljajo, da njihove reakcije, pozornost in zbranost niso več, kot so bili. Tako verjame, da je bila meja 70 let v mednarodnem okolju določena na podlagi opažanj v praksi in določenih meril. Meja je bila sicer včasih pri 65 letih, a pozneje premaknjena navzgor, je navedla.

Tožba proti društvu je sicer zagovornikova prva tovrstna tožba. Kot pravijo, so se zanjo odločili zato, ker drugega sredstva za odpravo diskriminacije nimajo. "Vodili smo postopek ugotavljanja diskriminacije, izdali zavezujočo odločbo, ki je nasprotna stran ni upoštevala, v slovenskem pravnem sistemu pa ni pristojnega inšpektorata, ki bi lahko izdal sankcijo v tem primeru. Zagovornik pristojnosti za sankcioniranje nima," so navedli za STA.

Gašparič Petrovičeva pa pravi, da zagovornik z odločbo ni izrecno napotoval k spremembi, zakonska podlaga, na katero so se sklicevali, pa sankcij ne predvideva. Članstvo so seznanili s postopkom in nihče ni dal pobude za spremembo statuta, je še navedla.

Starostno razlikovanje je sicer prisotno na najrazličnejših področjih, na mnogih je določeno z zakonom. V takih primerih lahko zagovornik, če presodi, da je zakon diskriminatoren, vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa na ustavno sodišče. A o tem razmišljajo šele, če zakonodajalec oziroma pristojno ministrstvo ne odreagirata na njihovo priporočilo za spremembo zakona.