STA novice / Predloga proračunov začenjata parlamentarno pot

V skladu s poslovnikom DZ bosta premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj na tej seji poslancem le predstavila proračunske dokumente, razprave pa ne bo, saj bo ta najprej stekla na sejah posameznih delovnih teles državnega zbora.

Vlada je predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti potrdila 19. septembra. "Oba sta razvojno in socialno naravnana ter skladna z domačim fiskalnim pravilom," je tedaj dejal minister Bertoncelj.

Prinašata tudi največjo porabo doslej: leta 2020 je določena v višini 10,35 milijarde evrov, leto pozneje pa v višini 10,45 milijarde evrov. Nadaljevalo se bo tudi poslovanje državne blagajne s presežkom - ta se bo gibal okoli enega odstotka bruto domačega proizvoda.

V državno blagajno naj bi se leta 2020 steklo 10,82 milijarde evrov, kar je 5,6 odstotka več od ocenjenih prihodkov za letos. Leta 2021 naj bi se prihodki dodatno povečali na 11,11 milijarde evrov. Ob tem se bodo za približno pet odstotkov v vsakem od obeh let povečali prilivi od pobranih davkov, ki so daleč najpomembnejši vir, iz katerega se napaja državni proračun.

Največ, približno ena tretjina odhodkov državnega proračuna, se bo namenila za druge tekoče domače transferje, kamor med drugim sodijo nakazila občinam, skladom socialnega zavarovanja ter javnim skladom in agencijam. Sledijo sredstva za plače javnih uslužbencev in socialne prispevke ter za transferje posameznikom in gospodinjstvom.

S programskega vidika pa se bo največ denarja v prihodnjih dveh letih namenilo za področja izobraževanja in športa, socialne varnosti, pokojninskega varstva, prometa in prometne infrastrukture, servisiranja javnega dolga ter obrambe in zaščite. V primerjavi z letošnjim letom se sicer najbolj povečujejo sredstva za znanost in informacijsko družbo, za izobraževanje in šport ter za obrambo in zaščito.

Vlada je predloga proračunov pripravila ob predpostavki umirjanja gospodarske rasti. Potem ko se je obseg BDP Slovenije leta 2018 okrepil za 4,1 odstotka, je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pred kratkim napoved za letos poslabšal na 2,8 odstotka. Leta 2020 naj bi se rast pospešila na tri odstotke, leto pozneje pa spet nekoliko umirila na 2,7 odstotka.

Poslabšanje napovedi bi lahko otežilo doseganje javnofinančnih ciljev, zato je vlada sklenila načrtovane odhodke v letu 2020 s sprva načrtovanih 10,45 milijarde evrov zmanjšati na omenjenih 10,35 milijarde evrov. Pripravila je tudi poseben zakon, s katerim želi omejiti nekatere izdatke na področju plač javnih uslužbencev. Predlog zakona je priložila ostalim proračunskim dokumentom.

Predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin vključuje dva ukrepa, ki sta že bila dogovorjena s sindikati ob sklenitvi lanskih stavkovnih sporazumov. In sicer med drugim določa, da se redna delovna uspešnost ne bo izplačala do 30. junija prihodnje leto, znižuje pa se tudi možna maksimalna višina delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela do 30. junija.

Prav tako želi vlada z zakonom višino nadomestila za bolniško odsotnost, ki gre v breme delodajalca, tudi za funkcionarje določiti pri 80 odstotkih, enako kot velja za javne uslužbence. Predlog zakona tudi določa, da se funkcionarjem jubilejna nagrada za isti jubilej izplača samo enkrat. Za javne uslužbence je enaka vsebina že določena v kolektivnih pogodbah, ker pa kolektivne pogodbe ne veljajo za funkcionarje, je bilo treba navedeno omejitev za funkcionarje določiti v predlaganem zakonu.

Predlagani zakon določa tudi izredno uskladitev pokojnin v decembru 2020, in sicer kot je zapisana v koalicijskem dogovoru. To pomeni, da bo uskladitev izvedena, če bo gospodarska rast v letošnjem letu presegla tri odstotke, in sicer v višini odstotka. Če bi bila gospodarska rast višja, bi bila višja tudi uskladitev. A jesenska napoved Umarja kaže, da bo letošnja gospodarska rast le 2,8-odstotna, kar pomeni, da uskladitve ne bo.