STA novice / Ob zapletih z Romunko in Madžarom v ponedeljek začetek zaslišanj komisarskih kandidatov (ozadje)

Kandidate bodo zaslišali odbori, pristojni za njihova področja. Lenarčiča, kandidata za resor za krizno upravljanje, bo zaslišal odbor za razvoj, kot pridruženi odbor pa bo sodeloval odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. V odboru za razvoj ni Slovencev, v odboru za okolje pa je članica Ljudmila Novak (EPP/NSi), nadomestna člana pa sta Irena Joveva (RE/LMŠ) in Milan Brglez (S&D/SD).

Vsako zaslišanje bo trajalo tri ure. Najprej bo imel kandidat 15 minut za uvodno izjavo, sledilo bo 25 vprašanj, pri čemer bo za vsako na voljo minuta, tri minute pa za odgovor. Mogoča bodo podvprašanja, za vsako bo na voljo 30 sekund, za odgovor pa minuta. Na koncu bo imel kandidat možnost sklepnih pripomb, ki so omejene na pet minut.

Prvi bo v ponedeljek popoldne na vrsti Slovak Maroš Šefčovič, kandidat za podpredsednika za medinstitucionalne odnose in predvidevanja. Prvi bo, ker je pristojen tudi za odnose s parlamentom, pojasnjujejo v Bruslju. Zvečer bosta sledila Irec Phil Hogan, kandidat za resor za trgovino, in Bolgarka Marija Gabriel, ki naj bi prevzela resor za inovacije in mlade.

V torek, sredo in četrtek naj bi se zvrstilo po šest zaslišanj na dan, po dve dopoldne, popoldne in zvečer. Lenarčičevo zaslišanje bo v sredo ob 18.30. 7. oktobra bosta na vrsti Čehinja Vera Jourova, kandidatka za podpredsednico za vrednote in transparentnost, ter visoki zunanjepolitični predstavnik in podpredsednik za močnejšo Evropo v svetu, Španec Josep Borrell.

Zadnji bodo 8. oktobra na vrsti trije izvršni podpredsedniki, Latvijec Valdis Dombrovskis, Danka Margrethe Vestager in Nizozemec Frans Timmermans. Zaslišali jih bodo pristojni odbori, morda pa bo pozneje sledila tudi izmenjava mnenj s konferenco predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin.

Po vsakem zaslišanju se bodo sestali predsednik odbora in koordinatorji - predstavniki političnih skupin v odboru, ki o oceni kandidata odločajo z dvetretjinsko večino. Če je ni mogoče zagotoviti, lahko najprej zahtevajo dodatne pisne informacije, nato lahko nadaljujejo zaslišanje še do uro in pol. Če zahtevane večine še vedno ni mogoče doseči, odloča celoten odbor na tajnem glasovanju z navadno večino.

Evropski parlament bo o komisiji von der Leynove glasoval 23. oktobra na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Za potrditev je potrebna večina oddanih glasov, glasuje se s poimenskim izrekanjem. Po potrditvi v parlamentu komisijo formalno imenuje Evropski svet s kvalificirano večino.

Evropski parlament lahko na glasovanju zavrne le celotno ekipo, ne posameznega kandidata. A če parlament po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen oziroma prerazporedi resorje, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe.

Pred petimi leti izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarka kandidatka Alenka Bratušek, predvidena za podpredsednico za energetsko unijo. Nato je sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc, ki pa je dobila resor za promet, brez podpredsedniškega naziva.

Zamisel o zaslišanjih je zrasla iz kritik ureditve, po kateri so evropski komisarji imenovani, ne izvoljeni, in prizadevanj po čim močnejšem vplivu Evropskega parlamenta v tem procesu.

Prvič so evropski poslanci leta 1995 zaslišali ekipo Luksemburžana Jacquesa Santerja, ki je sicer izpit prestala brez žrtev, a je morala nato zaradi korupcijskega škandala prva in doslej edina družno odstopiti. Tudi komisija Italijana Romana Prodija je leta 1999 zaslišanja opravila brez zahtev po menjavah.

Prve skalpe je parlament vzel leta 2004 pri preverjanju prve ekipe Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Italijan Rocco Buttiglione je padel zaradi spornih stališč do istospolno usmerjenih in žensk. Sledili sta še menjava šibke latvijske kandidatke za obdavčevanje Ingride Udre in menjava portfelja Madžaru Laszlu Kovacsu, ki je namesto energije dobil obdavčevanje.

Leta 2009 pa je na zaslišanjih druge Barrosove ekipe padla le kandidatka za humanitarno pomoč, Bolgarka Rumjana Želeva, ki so ji očitali navzkrižje interesov in slab nastop.

Tokrat se že od začetka procesa kot najšibkejša člena ekipe omenjata Madžar Trocsanyi, kandidat za resor za širitev, in Romunka Plumbova, kandidatka za resor za promet. Neuradno se že od dodelitve resorjev omenja tudi možnost, da bi resor za širitev na koncu lahko dobil Lenarčič, Madžarska pa bi prevzela resor za krizno upravljanje.

Že vseskozi se pričakuje, da bo parlament terjal vsaj po eno žrtev iz dveh največjih političnih družin. Presenečenje pa je, da se je zapletlo že pred zaslišanji. Romunka in Madžar sta namreč padla na izpitu v odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve, ki v obeh primerih ugotavlja navzkrižje interesov. Kakšen bo razplet, za zdaj ni jasno.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in novoizvoljena predsednica komisije Ursula von der Leyen sta se o odločitvi odbora v četrtek zvečer pogovarjala po telefonu. Tiskovni predstavnik parlamenta Jaume Duch je po njunem pogovoru tvitnil, da bo Sassoli odbor za pravne zadeve prosil za pojasnila in da bo odbor zadevo znova obravnaval v ponedeljek.

Brez zelene luči odbora za pravne zadeve kandidat ne more na zaslišanje. V Bruslju prevladuje prepričanje, da bosta morali Romunija in Madžarska predlagati nova kandidata. V tem primeru zaslišanji njunih kandidatov verjetno ne bosta v torek in sredo, kot je predvideno, temveč po 8. oktobru.

To je po navedbah virov v Evropskem parlamentu prvič, da je odbor za pravne zadeve sprejel takšno odločitev, zato je precej nejasnosti glede nadaljnjih postopkov. Pravila so bila sicer nedavno spremenjena.

Med problematičnimi kandidati so še Belgijec Didier Reynders, ki se sooča z očitki glede korupcije in pranja denarja v Demokratični republiki Kongo, Francozinja Sylvie Goulard in Poljak Janusz Wojciechowski, ki ju preiskuje evropski urad za boj proti goljufijam Olaf, ter Hrvatica Dubravka Šuica, ki se mora braniti pred kritikami na račun načina pridobitve premoženja.

Parlament pa je nezadovoljen tudi z imenovanjem nekaterih resorjev. Prah dviga zlasti resor za "zaščito našega evropskega načina življenja", namenjen Grku Margaritisu Schinasu, ki vključuje migracije in zaščito meje. Evropski poslanci pa v nazivih resorjev pogrešajo tudi izrecno omembo nekaterih zanje ključnih besed, kot sta kultura in raziskave.