STA novice / V DZ nadaljevanje obravnave predloga zakona o izbrisih v bankah

Predlog zakona po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje skuša odpraviti pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice, ki so jih izdajale banke pred uvedbo izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014. "Cilj zakona je omogočiti učinkovito varstvo pravic, tako fizičnim kot pravnim osebam," je izpostavil.

Dušan Verbič (SMC), Anže Logar (SDS) in Jernej Vrtovec (NSi) so ocenili, da predlog zakona ne sledi napotilom zakonodajnopravne službe DZ, ki je pred obravnavo na matičnem odboru DZ opozorila na številna tveganja neustavnosti. Ta se nanašajo na določila o financiranju morebitno dosojenih odškodnin s strani Banke Slovenije, razkritju identitete, omejitvi višine odškodnine in o posebnem pavšalnem nadomestilu za male nepremožne vlagatelje.

Banka Slovenije zaradi določila o financiranju napoveduje možnost presoje zakona s strani pristojnih sodišč, a je Dragonja danes zatrdil, da imajo za ta primer "zadosti argumentov." Predvideno je, da centralna banka od letos ustvarja namenske rezerve za primer dosojenih odškodnin, če bodo te previsoke, lahko sredstva založi država. "Mehanizem zagotavlja finančno neodvisnost pri izvajanju monetarnih funkcij Banke Slovenije. Ne moremo je pa rešiti odgovornosti, ki izhaja iz izvajanja njenih nadzorstvenih funkcij," je poudaril Dragonja.

Koalicija je v drugem branju predlagala štiri dopolnila. Zaradi spornosti razkritja osebnih podatkov ob razkritju identitete, ki jo bo moral upravičenec razkriti, če bo hotel dobiti morebitno dosojeno odškodnino, je dodatno utemeljila javni interes. Pri morebitno dosojeni odškodnini in obrestih je postavila omejitev, da je tožnik upravičen do nje največ do višine knjigovodske vrednosti delnic po zadnjem revidiranem letnem poročilu pred izdajo odločbe o izrednih ukrepih.

Opozicija je ocenila, da je predlog zakona slab. "Gre za zelo slab zakon," je komentiral Anže Logar (SDS). Jani Ivanuša (SNS) je dejal, da je bilo skozi postopek sprejemanja zakona vloženih več kot 100 dopolnil in opozoril na nejasnosti. Tudi Verbič in njegova kolegica Monika Gregorčič (SMC) sta se vprašala, zakaj niso upoštevana mnenja zakonodajnopravne službe DZ in obžalovala, da je izključna pristojnost sodišča ostala v Mariboru, saj bo to upočasnilo postopke.

Maša Kociper (SAB) je napovedala, da bodo rešitev, da bi izbrisani nepoučeni manjšinski vlagatelji, katerih bruto plača je bila leta 2013 nižja od povprečne plače, lahko v zameno za izbris dobili posebno pavšalno nadomestilo, zagovarjali kljub tveganju neustavnosti. "Odgovornost smo sposobni in pripravljeni prevzeti zato, ker mislimo, da je to nekaj dobrega," je dejala.

Mali vlagatelji imajo sicer možnost tožbe proti komercialni banki, če menijo, da ta ni izpolnila pojasnilne dolžnosti. Logar pa je opozoril, da vlada s sprejemanjem zakona hiti samo zato, ker v sodnih postopkih - poleg odškodninskih je možen še upravni spor zoper odločbo Banke Slovenije - teče še postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice: "Mislim, da ima Slovenija 18. oktobra zagovor pred tem sodiščem in da zakon sprejema samo zato, da bo takrat lahko rekla, da je nekaj naredila."

Kociprova in Verbič sta ocenila, da je prav, da odgovornost za odločitev o sprejemu izrednih ukrepov sprejme Banka Slovenije, nasprotno pa menijo v SDS in NSi. "Šlo je za politično odločitev," sta ocenila tako Logar kot Vrtovec, ki je spomnil, da je medresorska komisija, ki je takrat sprejela odločitev za izredne ukrepe v bankah in posledično izbrise, imela večino politikov.

V razpravi je bilo iz ust opozicije in SMC slišati, da po uveljavitvi takšnega zakona oškodovani vlagatelji še dolgo ne bodo bližje pravici ali pravičnemu poplačilu odškodnine. A Andreja Zabret (LMŠ) je menila drugače: "Predlog zakona bomo podprli, ker se nam zdi, da je že čas, da se zadeve končno uredijo." Ob tem je spomnila, da je to še ena stvar, ki jih je pričakala na mizi ob začetku mandata.

DZ bo o predlaganih dopolnilih k zakonu glasoval še danes. Tretje branje in glasovanje o predlogu zakona pa bo najverjetneje opravil še v okviru septembrske seje DZ.