STA novice / Ministrstva v razporejanje v proračunu dodeljenih sredstev (tema)

Po predlogu, ki ga je v četrtek sprejela vlada, bo v letu 2020 za vse proračunske uporabnike skupaj na voljo 10,350 milijarde evrov, v letu 2021 pa 10,455 milijarde evrov. To je največ doslej.

Prvotni načrti za prihodnje leto so bili še za 100 milijonov višji, a potem ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj znižal napoved gospodarske rasti, se je vlada odločila za linearno znižanje izdatkov, proračunski porabniki so morali tako svoje apetite oklestiti za po približno en odstotek.

Ministrstvo za finance

Ministrstvo za finance bo imelo prihodnje leto na voljo blizu 100 milijonov evrov manj kot letos, in sicer bo šlo manj denarja za plačilo obresti, transfer v pokojninsko blagajno, finančno izravnavo občinam, odškodnine po sodnih sklepih ter rezerve. Ob tem v nasprotju s prepričanjem, da je na finančnem ministrstvu še veliko skritih rezerv, poudarjajo, da so tekočo proračunsko rezervo, ki je namenjena za nepredvidene namene vseh ministrstev, zmanjšali s 25 na 15 milijonov evrov.

Po drugi strani izpostavljajo povečanje vlaganj v razvoj ter nadgradnje in vzdrževanje informacijskih sistemov.

Ministrstvo za notranje zadeve

Rezerve so našli delno na račun materialnih stroškov ter delno pri zamiku izvedb investicij v naslednjem proračunskem letu. Na katerih projektih konkretno se bodo sredstva zmanjšala, še niso dokončno dorekli. Kljub linearnemu zmanjšanju se jim zdijo dodeljena proračunska sredstva zadovoljiva, med prednostnimi nalogami, s katerimi bodo nadaljevali tudi v naslednjem obdobju, pa izpostavljajo opremljanje in zagotavljanje čim boljših pogojev za delo policije.

Ministrstvo za zunanje zadeve

Ministrstvo za zunanje zadeve je prihranke našlo v znižanju obveznosti do mednarodnih organizacij. Sicer pa bo največ denarja namenilo za redno delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev ter plače in druge prejemke zaposlenih na ministrstvu in diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Najpomembnejši projekt ministrstva v prihodnje je vsekakor predsedovanje Slovenije EU, so izpostavili.

Ministrstvo za obrambo

Navodilu za zmanjšanje sredstev so sledili tako, da bodo nekoliko zmanjšali investicijska sredstva za opremljanje z glavno vojaško opremo. Kljub temu bodo imeli za investicije več denarja kot letos, največ pa ga bodo namenili za projekte opremljanja z glavno opremo Slovenske vojske, infrastrukturne projekte, nabavo streliva, osebne opreme in oborožitve vojakov, razvoj komunikacijsko-informacijskega sistema (tudi za potrebe kibernetske varnosti) ter projekte razvoja in raziskav, na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa za državne rezerve in opremljanje enot za zaščito in reševanje, sofinanciranje društev in drugih organizacij ter različne projekte EU.

Proračunska sredstva tako ministrstva kot tudi Slovenske vojske se povečujejo v obeh prihodnjih letih. Po ekonomskih namenih pa je največje povečanje sredstev za plače, in sicer zaradi napredovanj, dviga plačnih razredov, dviga dodatkov in uvedbe delovne uspešnosti.

Ministrstvo za pravosodje

V letu 2020 bo ministrstvo prejelo manj integralnih sredstev kot v letu 2019. V letu 2021 pa so se sredstva zvišala, in sicer zaradi aktivnosti na področju izgradnje novega zapora Dobrunje ter obnove zapora na Igu. Ministrstvo za pravosodje je finančni načrt znižalo v segmentu investicij in investicijskega vzdrževanja državnih organov.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Gospodarskemu ministrstvu se sredstva iz integralnega proračuna v primerjavi z letošnjim letom povečujejo, a predvsem na račun zavez v okviru izvajanja zakona o financiranju občin. Kljub temu ocenjujejo, da bodo z dodeljenimi sredstvi lahko izvedli vse zastavljene naloge in dosegli pričakovane cilje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Sredstva se povečujejo tudi kmetijskemu ministrstvu, a kot so pojasnili, minimalno. "Zagotovljena sredstva nam načeloma zadoščajo za pokritje zakonskih obveznosti, imamo pa v okviru našega resorja veliko nepredvidljivih tveganj (različne živalske in rastlinske nalezljive bolezni, naravne nesreče, nepredvidene sankcije s strani EU ...), za katere pa bo v primeru, da do njih pride, treba zagotoviti dodatna sredstva," so poudarili.

Kot najpomembnejši projekt so med drugim izpostavili pripravo resolucije o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva po letu 2021 ter revizijo resolucije o nacionalnem gozdnem programu.

Ministrstvo za infrastrukturo

Cilj ministrstva za infrastrukturo je zagotavljati nemoteno izvajanje projektov iz nacionalnega programa razvoja prometa, v primerjavi z letošnjim proračunom pa bodo prihodnje leto lahko več denarja porabili predvsem za področja železnic, trajnostne mobilnosti in avtocest. Na področju državnih cest je cilj, da se obseg vlaganj ponovno dvigne na raven iz leta 2018, so sporočili.

Med prioritetnimi projekti ostajajo drugi tir Divača-Koper ter odseki na tretji razvojni osi. V prihodnjih letih je med drugim predviden začetek gradnje obvoznice Vodice ter izvedba pripravljalnih aktivnosti za novogradnjo ceste Zidani Most - Hrastnik, obvoznico Bled, zahodno obvoznico Maribor in novogradnjo Dramlje - Šentjur.

Ministrstvo za okolje in prostor

Minister za okolje in prostor Simon Zajc bo največji primanjkljaj občutil na področju protipoplavnih ukrepov oz. urejanja vodotokov. Kot je poudaril v izjavi po seji vlade, je ravno to področje, s katerim bi lahko na drugi strani največ prihranili na drugi postavki, kjer bo pogrešal dodatna sredstva, to pa je področje odprave posledic naravnih nesreč.

Prav tako bo dodaten denar manjkal na področju sanacije v preteklosti onesnaženih območij, kot sta Celjska kotlina in Mežiška dolina. Vendar pa na ministrstvu na tem področju že prihodnje leto načrtujejo spremembe s širitvijo namembnosti podnebnega sklada, da bodo sredstva sklada namenjena tudi za sanacijo degradiranih območij. "Tako bodo sredstva rezervirana in ne bodo odvisna od vsakokratnih pogajanj o proračunu," je pojasnil.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zaradi spremenjene napovedi gospodarske rasti in zahtevanih rezov v državni proračun bo ministrstvo po besedah ministrice Ksenije Klampfer izgubilo 20 milijonov evrov. Zadevo bodo reševali z interventnim zakonom, o katerem še tečejo pogovori na ravni koalicije in na njeno željo še ni bil predložen vladi.

Med drugim načrtujejo vpeljavo nove formule pri upoštevanju premoženja pri otroških dodatkih, znižanje urne postavke za osebno asistenco za tiste izvajalce, ki imajo manj kot pet uporabnikov (slednjim ne bo priznan strošek za strokovnega vodjo in koordinatorja, ki ju ne potrebujejo) in znižanje varstvenega dodatka.

Pri vseh treh ukrepih gre po besedah ministrice za anomalijo v sistemu, ki povzroča nepravično stanje. Kot primer je izpostavila, da je varstveni dodatek zaradi zvišanja denarne socialne pomoči in posledično porušenih razmerij višji, kot je polna pokojnina za 40 let. "Sama si bom sicer zavzemala, da varstvenega dodatka ne bi nižali oziroma da bi ga znižali v čim manjši meri, saj se zavedam, da bo ta ukrep prizadel predvsem najšibkejše," je dejala za STA.

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za zdravje ima zagotovljena dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih dob, kot tudi za izboljšanje likvidnostnega položaja javnih zdravstvenih zavodov in zagotavljanje zdravstvenega varstva socialno ogroženih skupin prebivalstva. Največji del proračuna bo namenilo razbremenitvi zdravstvene blagajne, saj je na državni proračun preneslo financiranje specializacij zdravnikov ter pripravništva medicinskih strok v višini 80 milijonov evrov, med največjimi investicijami pa na ministrstvu izpostavljajo diagnostično-terapevtsko službo in hospitalni blok UKC Ljubljana, bolnišnične oddelke in novogradnjo Splošne bolnišnice Celje ter nabavo CT naprav za več javnih zdravstvenih zavodov.

Kar se tiče zmanjšanja proračunskih sredstev za en odstotek, pa so pojasnili, da so večino sredstev dobili z zmanjšanjema proračunskih postavk za javno zdravje, preventivne dejavnosti, regulative zdravil ter skrb za zdravje.

Ministrstvo za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo je prihranke našlo s spremembami na tekočih izdatkih na področju ravnanja s stvarnim premoženjem ter upravljanju skupne infrastrukture, hkrati pa je uspelo ohraniti v celoti razvojne projekte, ki se nanašajo na področja javne uprave, delovanja občin, upravnih enot, skupnih javnih naročil in predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ena od ključnih prioritet ministrstva je predvsem krepitev razvojnega potenciala države, so spomnili na šolskem ministrstvu ter dodali, da temu sledi tudi predlog proračuna, kjer so uspeli zagotoviti, da se razvojna sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost, visoko šolstvo in sofinanciranje občinskih investicij ne zmanjšujejo.

Ministrstvo za kulturo

Na ministrstvu za kulturo so z dodeljenimi sredstvi zmerno zadovoljni, zelo pa jih veseli, da so uspeli skozi vladno proceduro pripeljati zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. To je zakon, ki bo v letih od 2021 do 2027 zagotovil prepotrebna dodatna sredstva za nujne investicije v kulturi na področjih, ki so bila v zadnjih desetih letih zanemarjena, so povedali.

Ta zakon izpostavljajo tudi kot najpomembnejši projekt ministrstva v prihodnjih dveh letih, poleg tega pa še posodobitev medijske zakonodaje, pripravo resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2020-2027 ter digitalizacijo in virtualizacijo celotnega kulturnega polja. RTV Slovenija pa želijo kot najpomembnejšemu javnemu medijskemu servisu zagotoviti dolgoročno, stabilno delovanje in razvoj.