STA novice / V strankah dvomi o primernosti reševanja vprašanja o financiranju šolstva z referendumom (dopolnjeno)

V SAB želijo zagato o financiranju zasebnih šol rešiti s pomočjo referenduma. Na njem bi volivce vprašali, ali se strinjajo, da se v ustavi jasno zapiše, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole. Podpise v podporo odločitvi za referendum bodo v Ljubljani po načrtu začeli zbirati konec meseca, zatem pa tudi drugje po državi, so povedali na današnji novinarski konferenci.

S predlaganim referendumskim vprašanjem ne bomo rešili vprašanja, kako uresničiti ustavno odločbo o financiranja zasebnih šol, menijo v LMŠ. Tudi po njihovem mnenju zasebno šolstvo ne more biti financirano na enak način kot javno, obstoječo dobro mrežo javnih šol pa je treba negovati, je dejal Aljaž Kovačič. "Če nismo mogli zbrati niti 46 glasov za vnovično potrditev novele zakona o financiranju šolstva, kako bi potem lahko zbrali 60 glasov za spremembo ustave," je izpostavil. Verjame, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport iskreno v svoji nameri, da s pomočjo delovne skupine pride do strokovnega in političnega kompromisa, in da bo v DZ čim hitreje sprejeta ustrezna zakonska rešitev.

V poslanski skupini DeSUS odločitvi SAB ne nasprotujejo, saj je po njihovi oceni popolnoma legitimna. "Večje vprašanje pa je, če bi ta morebitni posvetovalni referendum resnično presekal gordijski vozel, ki nas veže že nekaj let in je predvsem ideološko obarvan," so navedli. Referendum bi po njihovi oceni morebiti res lahko dal usmeritev poslankam in poslancem, a ob predpostavki, da bi se ga udeležila velika večina državljank in državljanov. V nasprotnem primeru bi bil namenjen samemu sebi, hkrati pa bi brezplodno potrošili proračunska sredstva, so posvarili.

Na drugi strani bi si želeli, da bi tri milijone evrov, kolikor običajno stanejo referendumi, SAB raje namenil pokojninski blagajni za izboljšanje položaja upokojencev, za katere se, kot zagotavlja, prav tako zavzema, so še navedli v DeSUS.

Podrobnosti predloga SAB v SD ne poznajo, je opozoril predsednik SD in državnega zbora Dejan Židan. Tako je lahko le ponovil, da zagovarja prisotnost javnega in zasebnega šolstva. A javno naj bo financirano iz javnih sredstev, zasebno pa iz zasebnih, kot je to v večini evropskih držav, je poudaril.

V Levici načelno podpirajo predlog SAB, vendar pa bo treba predlagano referendumsko vprašanje še doreči v zakonodajnem postopku, je dejal Matej T. Vatovec. V Levici po njegovih besedah zagovarjajo, da bi v ustavi zapisali, da država financira javno šolstvo, medtem ko so zasebne šole luksuz. Referendum pa je po njegovih besedah osnovni instrument demokracije. "Če je volja, da pride do takega referenduma, in mislim, da se je v javnosti pojavila, je prav, da imajo državljani svojo besedo," je poudaril.

V koalicijski SMC, kjer so se julija pri ponovnem glasovanju o noveli zakona o financiranja šolstva po vetu državnega sveta vzdržali, pa ocenjujejo, da gre pri predlogu SAB za "zapravljanje časa in davkoplačevalskega denarja". Ministrstvo za izobraževanje je po besedah vodje njihove poslanske skupine Igorja Zorčiča dolžno pripraviti predlog zakona, ki bo uresničil ustavno odločbo.

Pri ponovnem glasovanju pa so noveli nasprotovali v SDS, NSi in SNS. V SDS so že večkrat poudarili, da je ustavna odločba jasna, in so tudi večkrat pripravili zakon, ki ji v celoti sledi, je spomnila Jelka Godec iz SDS. Po njeni oceni so ideje SAB o posvetovalnem referendumu in spremembah ustave ponoven poskus izigravanja odločbe ustavnega sodišča in pomenijo podaljševanje krivic otrokom zaradi ideoloških razlogov. Poleg tega bi država iz proračuna za uresničitev ustavne odločbe morala nameniti 300.000 evrov, neobvezujoč referendum pa bo davkoplačevalce stal okvirno 3,5 milijona evrov, je navedla.

Po mnenju NSi je nesprejemljivo, da bi imeli o ustavnih vprašanjih referendum. Pri pobudi SAB pa gre za temeljno nerazumevanje pravne države, so ocenili.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa meni, da predsednici SAB Alenki Bratušek teče voda v grlo in si želi s populistično potezo dvigniti priljubljenost v javnosti. Po njegovih navedbah je nedolgo tega govorila o tem, kako so referendumi škodljivi za državo, da se porabi veliko denarja, učinek pa je vprašljiv. "Zdaj pa je sama posegla po tem sredstvu. Ta denar naj raje nameni upokojencem," je dodal Jelinčič.

Poskusov, da bi uredili financiranje zasebnega šolstva v skladu z odločbo ustavnega sodišča, je bilo v preteklosti več, zadnji pa je bil predlog ministrstva za izobraževanje, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.

Novela je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore. Za novelo so glasovali v koalicijskih LMŠ, SD, SAB in DeSUS ter v Levici, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih skupnosti. V SMC so se vzdržali, v SDS, NSi in SNS pa so bili proti.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je v ponedeljek povedal, da si želi po več neuspelih poskusih uresničevanja ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol poskusiti z oblikovanjem delovne skupine za pripravo strokovnega in političnega konsenza. Vanjo vabi tudi vse parlamentarne stranke.